Jedro

Najbolj tipični učinki litispendence so v tem, da se o istem zahtevku med istima strankama ne more začeti nova pravda. Obstajati morata dve pravdi, ki sta se začeli druga za drugo in sta obe postali litispendentni. Druga pravda ni dopustna, če sodišče ugotovi, da že teče pravda o istem zahtevku med istima strankama mora sodišče novo tožbo v takem primeru zavreči. Nedopustna je namreč tista pravda, ki je začela teči pozneje, saj pravda, ki je začela teči prva, izključuje drugo, vendar le, če je ob nastopu litispendence druge pravde prva še vedno v teku. Praviloma se prej vložena tožba nasprotni strani preje vroči kot tožba vložena kasneje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da drži navedba sodišča, da pred Delovnim in socialnim sodiščem potekata dva postopka z istima pravdnima strankama in glede istega predmeta spora. Postopka se vodita pod opr. št. V Ps 869/2018, v katerem je tožba, ki je bila že dne 23. 5. 2018 odstopljena iz Upravnega sodišča Republike Slovenije in V Ps 884/2018, v katerem je tožba, ki je bila vložena na sodišče dne 13. 7. 2018. V obeh postopkih je tožena stranka podala odgovor na tožbo, v katerih predlaga, da se tožba iz razloga litispendence zavrže v obeh postopkih. Sodišče se je odločilo, da bo zavrglo tožbo v postopku V Ps 869/2018, torej prej vloženo tožbo, kljub temu, da za to ni nobene realne podlage. Tožba v tej zadevi je bila namreč vložena že dne 23. 5. 2018, zato je sodišče ne bi smelo zavreči, če je bila istočasno vročena toženki kot tista tožba z dne 13. 7. 2018. Dejstvo je, da sta bili obe tožbi, torej tako tožba v zadevi V Ps 869/2018 kot tudi tožba v zadevi V Ps 884/2018 vročeni toženi stranki na isti dan, to je dne 16. 8. 2018. Vendar pa je bila tožba pod opr. št. V Ps 869/2018 na sodišče vložena prej (dne 23. 5. 2018 na Upravno sodišče Republike Slovenije) kot tožba pod opr. št. V Ps 884/2018. Zato bi sodišče lahko v takšnem primeru kvečjemu zavrglo poznejšo tožbo, to je tožbo v zadevi V Ps 884/2018 in ne tiste, ki je bila v sodni vpisnik vknjižena prej, to je dne 12. 7. 2018 in je torej na sodišče prispela prva. Ker je sodišče glede na okoliščine primera, ki so, da sta bili dve tožbi toženki vročeni na isti dan, zavrglo tisto tožbo, ki je na sodišče prispela prej, je posledično odločitev sodišča nepravilna in v nasprotju z dejanskim stanjem ter 189. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP). Ob takšnih predpostavkah namreč, ko je toženka na isti dan prejela istočasno dve tožbi, bi lahko sodišče zavrglo kvečjemu tisto, ki je bila na sodišče vložena pozneje, to pa je v zadevi V Ps 884/2018. Res je, da ZPP takšne situacije, kot je obravnavana, izrecno ne predvideva, vendar pa je življenjsko logično, da se v primeru obstoja dveh tožb, ki sta istočasno vročeni toženi stranki, zavrže poznejša tožba in ne tista, ki je bila vložena na sodišče prva. S tem se tudi spoštujejo določbe Sodnega reda glede vrstnega reda obravnavanja zadev. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP in sicer v obsegu pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega oziroma procesnega prava in določb ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, niti do očitanih kršitev.

5. Po določbi 189. člena ZPP (obstoj pravde) začne pravda teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Po tretjem odstavku citirane določbe se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama, dokler pravda teče. Če se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže. V skladu s četrtim odstavkom 189. člena ZPP sodišče ves čas med postopkom po uradni dolžnosti pazi, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku.

6. Glede na navedeno pravda začne teči z vročitvijo tožbe tožencu. Obstoj ali visečnost pravde (litispendenca) torej začne z vročitvijo tožbe tožencu. Zato so tudi učinki v materialnem in procesnem smislu litispendence vezani na začetek pravde, to je na vročitev tožbe tožencu, ne pa že z vložitvijo tožbe.

7. Najbolj tipični učinki litispendence so v tem, da se o istem zahtevku med istima strankama ne more začeti nova pravda. Obstajati morata dve pravdi, ki sta se začeli druga za drugo in sta obe postali litispendentni. Druga pravda ni dopustna, če sodišče ugotovi, da že teče pravda o istem zahtevku med istima strankama mora sodišče novo tožbo v takem primeru zavreči. Nedopustna je namreč tista pravda, ki je začela teči pozneje, saj pravda, ki je začela teči prva, izključuje drugo, vendar le, če je ob nastopu litispendence druge pravde prva še vedno v teku. Praviloma se prej vložena tožba nasprotni strani preje vroči kot tožba vložena kasneje.

8. V konkretnem primeru pa sta bili obe tožbi, prva vložena 23. 5. 2018 pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki jo je naslovnemu sodišču odstopilo 12. 7. 2018 in druga tožba vložena dne 13. 7. 2018, nasprotni stranki vročeni istega dne 16. 8. 2018. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje je s tem dnem začela teči pravda. Tako, da ena pravda ni začela teči preje od druge, niti z začetkom druge pravde, še ni tekla prva.

9. Zato ne glede na to, da se praviloma na podlagi tretjega odstavka 189. člena ZPP zavrže kasneje vložena tožba, ker je ta tudi kasneje vročena nasprotni stranki, v obravnavanem primeru, ko je sodišče zavrglo prvo vloženo tožbo, ni prišlo do takšne kršitve, da odločitev ne bi bila zakonita. Bistvo je namreč, da čeprav gre za tožbi med istima strankama in o istem zahtevku, ob odločanju ne bo obstajala druga pravda kot okoliščina, ki ne sme biti podana, da je sojenje v določeni konkretni zadevi dopustno. Poleg tega pa je pomembno še, da sta bili obe tožbi vloženi zaradi molka organa tako, da morebitni potek roka ob vložitvi druge tožbe (30 dni od vročitve dokončne odločbe - 72. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004), kot procesna predpostavka pravočasnosti vložene tožbe za vsebinsko obravnavanje zadeve, ni vprašljiva.

10. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je v skladu s 165. členom v zvezi s 154. členom ZPP odločilo, da sama trpi svoje stroške pritožbe.