Jedro

Na podlagi določila četrtega odstavka 15. člena ZST-1 mora stranka, ki je bila oproščena plačila sodnih taks, če v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, plačati ta del takse. Pogoj za uporabo navedenega zakonskega določila na katerega se opira izpodbijani sklep pa ni le dejstvo, kot zmotno meni sodišče prve stopnje, da je pritožnik na podlagi sodbe pridobil premoženje, ki presega višino taksne obveznosti, ampak tudi, ali splošno premoženjsko stanje pritožnika omogoča plačilo predpisane sodne takse, ne da bi bilo zato ogroženo njegovo preživljanje.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke z dne 22. 8. 2018 ugodi in se plačilni nalog z dne 30. 7. 2018 razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo (1. točka izreka) in ugovor tožeče stranke z dne 22. 8. 2018 zoper plačilni nalog z dne 30. 7. 2018 zavrnilo (2. točka izreka).

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da je mladoletni tožnik sledil navodilu v plačilnem nalogu, da lahko predlaga oprostitev plačila sodne takse, zato sodišče njegovega predloga ne bi smelo zavreči. Sodišče bi moralo predlog obravnavati vsebinsko in presoditi, ali je premoženjsko stanje mladoletnega tožnika takšno, da omogoča plačilo predpisane sodne takse, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje. Odmerjena sodna taksa je previsoka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožnik je bil v predmetnem pravdnem postopku na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 21. 9. 2017 v celoti oproščen plačila sodne takse.

5. Na podlagi določila četrtega odstavka 15. člena ZST-1 mora stranka, ki je bila oproščena plačila sodnih taks, če v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, plačati ta del takse. Pogoj za uporabo navedenega zakonskega določila na katerega se opira izpodbijani sklep pa ni le dejstvo, kot zmotno meni sodišče prve stopnje, da je pritožnik na podlagi sodbe pridobil premoženje, ki presega višino taksne obveznosti, ampak tudi, ali splošno premoženjsko stanje pritožnika omogoča plačilo predpisane sodne takse, ne da bi bilo zato ogroženo njegovo preživljanje.

6. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da se zaradi plačila 1.133,13 EUR odškodnine pritožnikovo zelo slabo premoženjsko stanje, na podlagi katerega je bil v septembru leta 2017 oproščen plačila sodne takse, ni spremenilo. Ta znesek je tako nizek, da so njegove premoženjske razmere še vedno enako skromne, kot so bile v času, ko je bil oproščen plačila sodne takse, zato pritožbeno sodišče spreminja izpodbijani sklep v 2. točki izreka, kot sledi iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), zavrača pa pritožbo v delu, ki se nanaša na zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse, ker je bilo o takšnem predlogu tožeče stranke že odločeno in je bil pritožnik plačila sodne takse oproščen. Pritožba se v nespremenjenem delu pokaže kot neutemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti ter izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

7. O stroških pritožbenega postopka je sodišče odločilo na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP. Tožeča stranka je neutemeljeno vložila nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, zato je prav, da stroške pritožbenega postopka nosi sama.