Jedro

Res je sicer, da s samima pogodbama o prevzemu dolga stečajna masa tožeče stranke še ni bila zmanjšana. Toda ti dve pogodbi sta bili sklenjeni le zato, da je na njuni podlagi lahko toženec pobotal del svoje terjatve v znesku 596.114,50 SIT s terjatvo, ki jo je imel v enakem znesku prevzemnik dolga do njega. Na ta način je bila stečajna masa tožeče stranke zmanjšana, kajti pogodbi o prevzemu dolga sta bili sklenjeni odplačno. Torej sploh ni šlo za prevzem dolga.

Prevzemnik je namreč za navedeni znesek 596.114,00 SIT zmanjšal svoj dolg do tožeče stranke. Tožeča stranka je tako preko sledečega pobota med prevzemnikom in tožencem plačala svoj dolg do toženca v večjem znesku, kot pa bodo plačani stečajni upniki, ki bodo prejeli največ 5 % svojih terjatev.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške revizijskega postopka v znesku 96.070,00 SIT v 8 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da sta pravni dejanji tožeče stranke storjeni v korist toženca T. d.d. K., to je sklenitev pogodbe o prevzemu dolga med J. M. d.d. kot odstopnikom dolga in J. d.o.o. M., kot prevzemnikom dolga in sicer po pogodbah št. 4311 z dne 5.5.1996 v znesku 358.702,50 SIT in št. 4408 z dne 12.9.1996 v znesku 237.412,00 SIT, na podlagi katere je prvotoženec prišel do delnega poplačila svoje terjatve, nimata pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke (točka 1. izreka) in da mora toženec plačati v stečajno maso tožeče stranke znesek 596.114,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.4.1997 dalje (točka 2. izreka) ter povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 119.644,00 SIT (točka 3. izreka). Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke tako v ugotovitvenem kot v dajatvenem delu zavrnilo in tožeči stranki naložilo v plačilo 72.105,00 SIT stroškov prvostopnega postopka in 75.975,00 SIT pritožbenega postopka.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določil postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo sodbe sodišča druge stopnje tako, da se tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi, podredno, da se izpodbijana sodba sodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadeva temu sodišču v novo sojenje, priglaša pa tudi stroške revizijskega postopka.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo, tožena stranka pa nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Prav ima revizija, da je zmoten materialnopravni zaključek sodišča druge stopnje, da pri pravnih dejanjih tožeče stranke kot stečajnega dolžnika, se pravi pogodbi o prevzemu dolga z dne 5.9.1996 in 12.9.1996, (se pravi s časa tik pred začetkom stečajnega postopka dne 1.10.1996), sklenjeni med tožečo stranko kot odstopnikom dolga in J. kot prevzemnikom dolga v skupnem znesku 596.114,50 SIT, in na tej podlagi izvedeni pobot z delnim poplačilom terjatve toženca T. d.d. K. v navedenem znesku, nista podana objektivni in subjektivni pogoj za izpodbojnost iz 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), ker s pogodbama o prevzemu dolga stečajna masa tožeče stranke ni bila zmanjšana in ker pobot po 118. členu ZPPSL ni bil dopusten, pri čemer od toženca T. d.d. K. ni bilo mogoče zahtevati, da bi moral preverjati ekonomsko finančno stanje tožeče stranke v času sklepanja pogodb o prevzemu dolga, saj je bil o teh pogodbah samo seznanjen zaradi privolitve v smislu 446. člena ZOR.

Res je sicer, da s samima pogodbama o prevzemu dolga stečajna masa tožeče stranke še ni bila zmanjšana. Toda ti dve pogodbi sta bili sklenjeni le zato, da je na njuni podlagi lahko toženec pobotal del svoje terjatve v znesku 596.114,50 SIT s terjatvo, ki jo je imel v enakem znesku prevzemnik dolga do njega. Na ta način je bila stečajna masa tožeče stranke zmanjšana, kajti pogodbi o prevzemu dolga sta bili sklenjeni odplačno. Torej sploh ni šlo za prevzem dolga.

Prevzemnik je namreč za navedeni znesek 596.114,00 SIT zmanjšal svoj dolg do tožeče stranke (kot to sledi iz 7. člena obeh pogodb). Tožeča stranka je tako preko sledečega pobota med prevzemnikom in tožencem plačala svoj dolg do toženca v večjem znesku, kot pa bodo oplačani stečajni upniki, ki bodo prejeli največ 5 % svojih terjatev. Sicer pa je do takega spoznanja kot vmesnega, a ne dokončnega, prišlo tudi pritožbeno sodišče samo, ko je vendarle tudi navedlo v obrazložitvi, da "obe fazi predstavljata enotno dejanje, ki je povzročilo prikrajšanje stečajne mase". - Pripominja se še v tej zvezi, da sklicevanje sodišča druge stopnje na nedopustnost pobotanja iz 118. člena ZPPSL ni utemeljeno, kajti v danem primeru ni šlo za odstop terjatve na upnika - toženi T. d.d. K. Pravno zmoten je nadalje zaključek sodišča druge stopnje, da toženec ni bil dolžan preverjati ekonomskega finančnega stanja v času sklenitve pogodbe. V tej zvezi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstojata domnevi v smislu določil 1. točke in 2. točke 4. odstavka 125. člena ZPPSL, da je toženec vedel za tožnikovo slabo finančno ekonomsko stanje, ki ju po ugotovitvah sodišča druge stopnje tožena stranka ni spodbijala, pa je zato utemeljen materialnopravni zaključek, da je podan tudi subjektivni element za izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika.

Pripominja se še, da revizija sicer uveljavlja, da je sodišče druge stopnje tudi bistveno kršilo določila postopka iz 13. točke ZPP, ko je različno opredelilo v svoji obrazložitvi značaj navedenih pogodb o prevzemu dolga (kot že zgoraj navedeno). Toda ta kršitev ni podana, saj je sodišče druge stopnje v obrazložitvi končno vendarle zaključilo, da s spodbijanimi dejanji stečajna masa ni bila prikrajšana, na čemer gradi tudi svojo odločitev.

Glede na tako stanje stvari in, ker obstoji tudi objektivni element za spodbijanje pravnih dejanj tožeče stranke, se pravi zmanjšanje stečajne mase zaradi izvedbe spornih pravnih poslov, kot že navedeno, je bilo treba reviziji tožeče stranke ob pravilni uporabi materialnega prava ugoditi in spremeniti sodbo sodišča druge stopnje tako, da se ob zavrnitvi pritožbe tožene stranke kot neutemeljene potrdi sodba sodišča prve stopnje. Pri tem je že zgoraj z razlogi zavrnjena tudi v pritožbi edino uveljavljena trditev, da z izpodbijanimi dejanji ni bila oškodovana stečajna masa.

Izrek o stroških temelji na določilu 1. odstavka 154. člena ZPP.

Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka v znesku 96.070,00 SIT, kar se nanaša na sodno takso 48.000,00 SIT, po tar. št. 3/5 ZST, na nagrado za revizijo 39.330,00 SIT po tar. št. 16/3 odvetniške tarife ter na posvet in končno poročilo stranki 8.740,00 SIT po tar. št. 33 odvetniške tarife.