Jedro

Zunanje stopnice pred vhodom v stanovanjsko hišo, ki so obložene s keramiko, namenjeno zunanjim pohodnim površinam, same po sebi niso nevarna stvar

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik je dolžan povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 868,64 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek s katerim je tožnik od tožene stranke zahteval plačilo 22.276,80 UR z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V posledici take odločitve je tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki v znesku 1.660,00 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se iz pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izda vmesno sodbo, podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožnik navaja, da je padel na mokrih in spolzkih stopnicah pri B., zavarovancu tožene stranke. Sodišče ni obrazložilo zakaj stopnice v konkretnem primeru niso nevarna stvar, saj niso imele protidrsne zaščite, ni bilo ograje, ni bilo predpražnika ne tepiha, da bi obiskovalce opozoril, da gre za stopnice, ki mokre spremenijo svoje lastnosti in postanejo zelo drseče in nevarne. Sodišče v konkretni zadevi ni navedlo, zakaj konkretne stopnice niso nevarne, čeprav so bile mokre zaradi čiščenja. Primera, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje II Ips 297/2011, II Ips 70/2006 v konkretnem primeru ne prideta v poštev. Sodišče tudi ni presojalo krivdne odgovornosti. Tožnik se sklicuje na sodbo II Ips 935/2006 II Ips 935/2007 in II Cp 2617/2012 in navaja, da gre za krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke. Odločitev sodišča je v nasprotju s številno sodno prakso (odločbe Cp 748/2012, II Ips 604/2000, II Cp 2190/2011, VIII Ips 116/2009, II Ips 859/2009).

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik od tožene stranke kot zavarovalnice pri kateri je imel B. zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki izvira iz njegovega stanovanjskega objekta, zahteva plačilo odškodnine zaradi padca na stopnici pred vhodom v B. stanovanjsko hišo (skupno število stopnic je tri). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zunanje stopnice pred vhodom v stanovanjsko hišo, obložene s keramiko, ki je namenjena zunanjim pohodnim površinam, same po sebi niso nevarna stvar in v konkretnem primeru ne gre za objektivno odgovornost tožene stranke in se je o tem sodna praksa že večkrat izrekla kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, sklicujoč se na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 279/2011, II Ips 70/2006, tako da so neutemeljene pritožbene trditve v pritožbi, da tožena stranka tožniku objektivno odgovarja za nastalo škodo in da sodišče prve stopnje v tem delu ni obrazložilo svoje odločitve, saj sodišče prve stopnje glede na obstoječo sodno prakso ni bilo dolžno bolj poglobljeno pojasnjevati, zakaj ne gre za objektivno odgovornost. V primerih, ki so navedeni, je šlo tudi za padec na javnih površinah, v konkretnem primeru pa za padec na stopnicah pred vhodom v stanovanjsko hišo na zasebnem zemljišču, kjer veljajo še manj strožja pravila o objektivni odgovornosti. V konkretnem primeru tudi ne gre za krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke, saj tožnik ni dokazal protipravnega ravnanja tožene stranke, čeprav je dokazno breme na njem. Sporne stopnice so bile obložene z ustrezno keramiko, ki je narejena za takšne površine, kaj več pa v konkretnem primeru od zavarovanca tožene stranke ni mogoče zahtevati, saj noben predpis ne določa, da bi bile nameščene dodatne obloge in ograja, niti zavarovanec tožene stranke ni bil o mokrih stopnicah pred vhodom v stanovanjsko hišo dolžan obveščati drugih. Sodna praksa, na katero se tožnik sklicuje v pritožbi, v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj je sodišče v tistih primerih presojalo odgovornost po merilih strožje in profesionalne skrbnosti (odgovornost delodajalca in padec na javnih površinah), kot v konkretnem primeru, ko je šlo za padec na zasebnem zemljišču na stopnici pred stanovanjsko hišo. Absurdne so trditve tožnika, da bi moral zavarovanec tožene stranke stalno brisati stopnice v vsakem trenutku, ko bi se nekdo pojavil pred vhodom v stanovanjsko hišo, saj mu kaj takega ne nalaga noben predpis.

6. Glede na navedeno je bilo pritožbo tožnika zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).

7. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo obrazloženo navaja, zakaj je tožnikova pritožba neutemeljena in ji mora v posledici tega tožnik povrniti stroške odgovora na pritožbo odmerjene v skladu z OT in ZST. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.