Jedro

Skladno s 1. odstavkom 156. člena ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravice iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravic. Tudi če so pogoji izpolnjeni, to še ne pomeni, da se bo pokojnina od izpolnitve pogojev dalje tudi izplačevala. Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se skladno z 2. odstavkom 157. člena ZPIZ-1 pokojnina lahko izplačuje le od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Posledica izpolnitve vseh v 156. členu ZPIZ-1 navedenih pogojev ni samodejna pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja, temveč je ta pogojena s predhodno vloženo zahtevo za pridobitev pravic. Odločitev, kdaj bo zahtevo vložil, pa je prepuščena upravičencu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se v odločbi tožene stranke št. ... z dne 21. 2. 2011 v 2. točki izreka datum priznanja pravice do starostne pokojnine spremeni tako, da se tožnici starostna pokojnina prizna od 13. 9. 2006 dalje z obrestmi.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. V njej navaja, da sodišče ni upoštevalo argumentov, kot izhajajo iz dokumentacije, ki jo je posredovala sodišču pred glavno obravnavo. V celoti pa so bili upoštevani argumenti tožene stranke. Nesprejemljivo je, da sodišče ugotavlja, da bi lahko tožnica pri toženi stranki pravice iz pokojninskega zavarovanja uveljavljala tudi pred 28. 6. 2010, če je razpolagala z drugačnimi podatki. „Drugačni podatki“ naj bi po stališču sodišča predstavljali 5 let 4 mesece in 18 dni dodane dobe po 193. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Sodišče ni razumelo, zakaj ni že leta 2006, ko je dopolnila starost 61 let vložila zahteve za priznanje pravice do pokojnine. Takrat ji je namreč manjkala pokojninska doba. Gre za obdobje, ko je bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje, s tem, da se je dokumentacija o tem nahajala v Pokrajinskem arhivu vse do leta 2010. Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 2. 2011, s katero je bilo delno ugodeno tožničini pritožbi vloženi zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 9. 9. 2010. Drugostopenjski organ je navedeno odločbo odpravil ter odločil, da ima tožnica pravico do starostne pokojnine v znesku 266,67 EUR na mesec od 1. 1. 2010 dalje. Od 1. 1. 2011 dalje znaša starostna pokojnina 269,33 EUR na mesec.

V zadevi je sporen datum od kdaj naprej ima tožnica pravico do starostne pokojnine. Tožnica namreč uveljavlja priznanje pravice do starostne pokojnine s 13. 9. 2006 dalje medtem ko je tožena stranka z izpodbijano drugostopenjsko odločbo odločila, da ima pravico do starostne pokojnine od 1. 1. 2010 dalje. Iz dokumentacije v upravnem spisu je razvidno, da je tožnica zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine pri toženi stranki vložila dne 28. 6. 2010. V času vložitve zahteve, tožnica ni bila vključena v zavarovanje.

Za odločitev od kdaj naprej pripada starostna pokojnina tožnici je odločilen 2. odstavek 157. člena ZPIZ-1, kjer je določeno, da osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj. Tudi, če bi bili že prej izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine, je odločilen datum, ko stranka vloži zahtevo za priznanje same pravice. Izplačilo pokojnine gre tako lahko največ od prvega dne naslednjega meseca po vloženi zahtevi in še za 6 mesecev za nazaj, kar pomeni, se tožnici starostna pokojnina lahko izplačuje največ od 1. 1. 2010 dalje. Tožena stranka tako ni imela nobene pravne podlage, da bi mimo zakonske določbe tožnici priznala izplačilo pokojnine že pred 1. 1. 2010, ne glede na to, da je bilo v postopku ugotovljeno, da ima tožnica skupaj 10 let 11 mesecev in 10 dni delovne dobe ter po določbi 139. člena še dodano dobo v trajanju 12 let 7 mesecev in 27 dni. Skladno s 1. odstavkom 156. člena ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravice iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravic. Vendar pa tudi, če so pogoji izpolnjeni, to še ne pomeni, da se bo pokojnina od izpolnitve pogojev dalje tudi izplačevala. Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se namreč skladno z že citiranim 2. odstavkom 157. člena ZPIZ-1, pokojnina lahko izplačuje le od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Kot to izhaja tudi iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s komentarjem (GV, Inštitut za delovna razmerja, Ljubljana, 2000) na strani 601, posledica izpolnitve vseh v 156. členu navedenih pogojev ni samodejna pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja, temveč je ta pogojena s predhodno vloženo zahtevo za pridobitev pravic. Odločitev kdaj bo zahtevo vložil, pa je seveda prepuščena upravičencu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.