Jedro

Zaznamba izbrisne tožbe je predvidena le pri vpisanih pravicah, torej glede vknjižb in predznamb (27. člen ter 243. in 244. člen ZZK-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je v predmetni zemljiškoknjižni zadevi z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljev kot neutemeljen ter potrdilo sklep samostojne sodniške pomočnice z dne 14.1.2019, s katerim je bilo odločeno, da vpis ni dovoljen. V razlogih je povzelo, da so predlagatelji predlagali zaznambo izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, vpisane na podlagi zemljiškoknjižnega predloga z dne 16.2.2018 z ID predloga 6. Priložili so tožbo z razširitvijo, s katero izpodbijajo neveljavnost zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Uveljavljajo torej neveljavnost zaznambe, zaznamba pa ni pravica, ki bi se vpisala v zemljiško knjigo (to so vknjižbe in predznambe - 26. in 27. člen Zakona o zemljiški knjigi – v nadaljevanju: ZZK-1). Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice je torej pravno dejstvo. Izbrisna tožba v takem primeru ni možna (243. in naslednji členi ZZK-1). V predlogu predlagatelji niso navedli niti sodišča, niti opravilne številke postopka v okviru katerega se vodi pravda za izbris zaznambe vrstnega reda, to so sicer poskušali sanirati z dopolnitvijo predloga, kar pa ni dopustno.

2. Zoper sklep so se predlagatelji pritožili. Uveljavljajo vse pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlagajo, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje zemljiškoknjižni sodnici. Poprava predloga je dopustna. Nepravilno je tudi stališče sodišča, da ZZK-1 predlagane zaznambe izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice ne predvideva. Vpis pravice (to velja tudi za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice) učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis. Zoper tretjo osebo, ki bi dobroverno pridobila pravico od osebe, v korist katere je predlagana vknjižba pravice in bi to pridobitev vknjižila pred učinkom zaznambe izbrisne tožbe, upravičenec ne bi mogel uveljavljati izbrisne tožbe kot to določa tretji odstavek 244. člena ZZK-1. S predlagano zaznambo izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice se bo dosegel publicitetni učinek. Učinkovito sodno varstvo je predlagateljem moč zagotoviti le tako, ko se vzpostavi fikcija, da je v zaznamovanem vrsten redu za pridobitev lastninske pravice predlagana že vknjižba lastninske pravice. Šteti je, da je bila v trenutku vložitve zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice vknjižba lastninske pravice realizirana. S tem pa so izpolnjene predpostavke za vložitev izbrisne tožbe in za njeno zaznambo v zemljiški knjigi. Sklicuje se na sodno prakso, odločbo VSRS III Ips 38/2017 z dne 13.3.2018. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pregled zadeve pokaže, da je toženka zemljiškoknjižna lastnica predmetne nepremičnine, 16.2.2018 je izposlovala tudi vpis zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Predlagatelji so 1.2.2018 vložili tožbo, ki se vodi pred okrajnim sodiščem pod opr. št. II P xx/yy. Iz potrdila z dne 5.3.2018 izhaja, da so predlagatelji kot tožniki vložili tožbo zoper zemljiškoknjižno lastnico zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju in zaradi vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (vrednost spora 2 x po 10.000,00 EUR - iz priložene tožbe sicer izhaja, da tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev, da je predmetna nepremičnina last (sedaj pokojnega) L.K. in spada v njegovo zapuščino. 12.7 2018 so tožbo tožniki razširili, zahtevajo, da se zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice izbriše in predhodno ugotovi, da je le-ta nična (tožbo, razširitev in potrdilo o vloženi tožbi so predložili zemljiškoknjižnemu predlogu). Po vložitvi predloga, a še preden je bilo o predlogu s strani samostojne sodniške pomočnice odločeno, so predlagatelji priložili tudi potrdilo okrajnega sodišča z dne 24.7.2018, da je bila v navedeni pravdni zadevi 12.7.2018 vložena razširitev tožbe zaradi izbrisa zaznambe vrstnega reda pri predmetni nepremičnini. Samostojna sodniška pomočnica je s sklepom Dn aa/bb z dne 14.1.2019 odločila, da se zaznamba izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda ne dovoli. V razlogih je navedla, da zakon ne predvideva vpisa zaznambe izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, zaznamba zgolj varuje vrstni red pridobitve pravic, ki jih je potrebno v določenem roku opravičiti (68. do 75. člen ZZK-1). Z izpodbijanim sklepom je ugovor predlagateljev zavrnjen, z istimi razlogi, ki so bili navedeni v predhodnem sklepu oz. je izpostavljeno, da se pravice v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo in predznambo. Zavrnjen je še iz razloga, ker predlagatelji v predlogu niso navedli sodišča in opravilne številke postopka, v okviru katerega se vodi pravda. To so skušali sanirati z dopolnitvijo predloga, kar ni dopustno. Zahtevek mora namreč vsebovati vse podatke, ki jih ima zahtevani vpis.

5. Očitek prvostopenjskega sodišča o nedovoljenih dopolnitvah predloga zaradi izostanka navedbe sodišča in opravilne številke zadeve v tem primeru res ni utemeljen, saj iz predloga za vpis jasno izhaja, da gre za pravdno zadevo okrajnega sodišča, ki se vodi pod opr. št. II Ip cc/čč (podatki o vsebini predlagane zaznambe).

6. Pritrditi pa je razlogom, da vpis ni dovoljen, ker se predlaga zaznambe izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Zaznamba izbrisne tožbe je predvidena le pri vpisanih pravicah, torej glede vknjižb in predznamb (27. člen ter 243. in 244. členi ZZK-1). Pritožniki se sklicujejo na sodno prakso, odločbo VSRS III Ips 38/2017 z dne 13.3.2018. V navedeni zadevi je bilo poudarjeno, da dejanski vpis pri presoji ali je opravljena vknjižba, ni odločilen, pač pa je odločilen trenutek, ko je vložen predlog za vknjižbo.

7. Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice varuje vrstni red pridobitve pravice, katere vpis se bo (morebiti) predlagal, s trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba (prvi odstavek 68. člena ZZK-1). Toda izbrisna tožba se vlaga proti tistemu, v čigar korist je opravljen vpis (oz. že vložen predlog za vpis pravice), v naši zadevi pa taka (morebitna) tretja oseba še ni znana, tak predlog še ni vložen (v omenjeni revizijski zadevi je bil vpis že predlagan - prim. 244. člen v zvezi z prvim odstavkom 243. člena ZZK-1). Zato je pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa, da v konkretni zadevi vpis ni dovoljen, ko se ne uveljavlja neveljavnost vpisa pravice.

8. Sicer pa so si določeno pravno varstvo (razvezni pogoj učinkovanja naknadnih vpisov) predlagatelji zagotovili že z zaznambo spora in zatem izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice (publicitetni učinek - predlagani vpis ustreznejšega pravnega varstva ne bi dal - je poznejši - prim. 5. in 6. člen ZZK-1 ter 80. člen v zvezi z drugim odstavkom 245. člena ZZK-1), sicer oboje z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Pritožba izpostavi vprašanje dobre vere tretjega, morebitnega novega pridobitelja, kar pa ni stvar konkretnega zemljiškoknjižnega postopka (drugi odstavek 244. člena ZZK-1). To vprašanje se bo reševalo v morebitni pravdi proti pridobitelju pravice, ki bi izposloval pridobitev pravice z učinkom, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda.

9. Pritožbeno sodišče, ki tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP), je iz navedenih neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).