Seznanitev zastopnika po Zakonu o duševnem zdravju z zdravstveno dokumentacijo pacienta in prisotnost zastopnika pri zdravstveni obravnavi

Datum

28.05.2026

Številka

07121-1/2026/497

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, Pravne podlage

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 11. 5. 2026 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je za dostop do zdravstvene dokumentacije pacienta potrebno posebno pisno soglasje, če gre za dostop s strani zastopnika na področju duševnega zdravja po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr). Nadalje vas zanima tudi, ali lahko v primeru, ko je oseba pod skrbništvom, takšno privolitev poda skrbnik. Zanima vas še, ali je lahko zastopnik prisoten pri zdravstveni obravnavi pacienta.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1; ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

Po mnenju IP je za seznanitev s pacientovo zdravstveno dokumentacijo s strani zastopnika na področju duševnega zdravja, potrebna privolitev ali pooblastilo pacienta.

Privolitev ali pooblastilo lahko poda tudi pacientov skrbnik ali druga oseba, ki je upravičena do odločanja o zdravstveni oskrbi pacienta.

Vprašanje glede prisotnosti zastopnika pri zdravstveni obravnavi pacienta ne spada v pristojnost IP. Z vidika varstva osebnih podatkov prisotnost zastopnika načeloma ni sporna. 

Obrazložitev

Razlogi za zgornje stališče IP so naslednji:

1.

ZDZdr nima določbe (zlasti v členih od 23 do 28), ki bi eksplicitno ali vsaj implicitno določala, da ima zastopnik pravico do seznanitve že po samem zakonu;

2.

Tudi drugi zakoni s področja zdravstva in varstva osebnih podatkov nimajo take določbe;

3.

ZDZdr v četrtem odstavku 27. člena določa, da izvajalci programov in storitev za duševno zdravje omogočijo zastopniku (le) dostop do evidenc iz 99. in 100. člena tega zakona, vendar te evidence niso osnovna zdravstvena dokumentacija;

4.

Položaj zastopnika nastopi s pisnim pooblastilom pacienta (prvi odstavek 27. člena), zaradi česar dodatna privolitvena ali pooblastilna izjava ne pomeni nesorazmernega bremena in je logičen »dodatek« k siceršnjemu pooblastilnemu razmerju, ki temelji na volji pacienta. Nenavadno bi torej bilo, da osnovno razmerje (tj. opravljanje nalog zastopnika) temelji na izrecno izraženi volji pacienta, obdelava osebnih podatkov pa ne;

5.

Še tako nujna potreba po dostopu do relevantne zdravstvene dokumentacije sama po sebi ne daje pravne podlage za izvajanje dostopov. To še toliko bolj velja, ker gre za obdelavo posebne vrste osebnih podatkov in to na posebej subtilnem področju. Tudi določba četrtega odstavka 24. člena, ki govori o tem, da je »zastopnik dolžan kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega dela zve o osebi, zlasti informacije o njenem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb«, ne predstavlja pravne podlage, temveč določa obveznost varovanja poklicne skrivnosti pod pogojem, da se zastopnik z informacijami seznani na neki zakonski podlagi ali na podlagi privolitve ali pooblastila pacienta;

6.

Za primerjavo, tudi pri zastopnikih pacientovih pravic po ZPacP velja, da se z zdravstveno dokumentacijo lahko seznanijo na podlagi izrecnega pooblastila pacienta (drugi odstavek 52. člena ZPacP).

V skladu s pravili iz ZPacP lahko obravnavano voljo pacienta poda tudi pacientov skrbnik (če je določen tudi za področje zdravstvene oskrbe) ali druga oseba, ki je po neposredno po zakonu (to so svojci po določenem vrstnem redu) ali po volji pacienta (npr. zdravstveni pooblaščenec) upravičena do odločanja o zdravstveni oskrbi privolitveno nesposobnega pacienta.

Glede osebne prisotnosti zastopnika pri zdravstveni obravnavi, IP ni pristojen za opredeljevanje, ker v izhodišču ne gre za problematiko varstva osebnih podatkov in zato prisotnost s tega vidika sama po sebi ni sporna. Zgolj informativno pojasnjujemo, da določbe ZDZdr (četrti odstavek 24. člena in četrti odstavek 27. člena) in ZPacP (druga alineja drugega odstavka 43. člena) nakazujejo, da je prisotnost zastopnika dopustna.

Prijazen pozdrav.

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka