Jedro

Potrditev prejema ponudbe ni pogoj za nastanek pogodbe. Zato tudi ni pomembno, da toženka nikoli ni prejela izkaza o tem, da ji je bila ponudba poslana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Toženka mora v 8 dneh od prejema te sodbe povrniti tožnici njene stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 1.695,80 EUR s pripadki1 (I. točka izreka) in ji povrniti njene pravdne stroške v znesku 881,77 EUR s pripadki. V dokaznem postopku je ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da je toženka pri tožnici naročila izdelavo nemške različice spletne strani, (2) da sta se pravdni stranki dogovorili za plačilo opravljenega dela v dveh obrokih, (3) da je tožnica toženki za opravljeno delo najprej izdala račun Z2022-03420 v višini 1.220,00 EUR, ki ga je toženka plačala, (4) da je s tem računom (A10) toženka poravnala prvi obrok, ne pa predračuna (kot navaja toženka), (5) da je bilo na podlagi ponudbe tožnice (A3) med strankama dogovorjeno, da bo za toženko izdelala novo spletno stran, ki bo pomenila eno spletno stran s tremi variacijami jezika, kar omogoča CMS Wordpress, (6) da je zakoniti zastopnik toženke sicer izpovedal, _da uradne ponudbe_ s strani tožnice nikoli ni prejel, se je pa v pisarni tožnice zadrževal 5 do 10 minut, ker mu je želel delavec tožnice A. A. pokazati, kako se bo na novi platformi dodajalo nove artikle toženke, (7) da je tožnica 2. 7. 2020 toženko obvestila (A8), da so spletno stran prevedli v nemščino ter posodobili vse vtičnike in Core za trgovino, (8) da je bila spletna stran v nemškem jeziku skonfigurirana, manjkali pa so prevodi artiklov v nemški jezik, (9) da je zakoniti zastopnik toženke B. B. poslal tožnici zaklenjeno datoteko prevodov, ki pa je ni bilo mogoče odpreti, (10) da gesla za dostop do prevodov toženka tožnici ni zagotovila, (11) da je toženka spletno stran, na kateri je bilo mogoče izbirati med več jeziki, prevzela in jo tudi začela uporabljati ter med drugim, (12) da je toženka gostovanje od tožnice prenesla k drugemu ponudniku, pri čemer so se nekatere datoteke podrle.

Na podlagi teh dejstev je presodilo, (a) da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo v smislu 619. člena OZ in naslednjih. S to pogodbo (b) se je tožnica zavezala, da bo za toženko izdelala spletno stran na novi platformi Wordpress, ki omogoča ponujanje izdelkov v več jezikovnih različicah, (c) da je tožnica storitve po ponudbi realizirala in med drugim, (d) da nemške različice spletnih strani toženka ni mogla v celoti uporabljati zato, ker je opustila svojo sodelovalno dolžnost, saj tožnici ni zagotovila prevodov artiklov v nemški jezik, (e) da toženka opravljenega dela ni pravočasno in konkretizirano grajala, zaradi česar do eventualnih jamčevalnih zahtevkov ni upravičena, pač pa mora tožnici plačati opravljeno delo.

**Pritožba toženka in odgovor tožnice**

2. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Navedla je, da uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev oziroma spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid ter plačilo stroškov postopka na prvi in drugi stopnji s pripadki.

3. V odgovoru na pritožbo pa je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

**K odločitvi o pritožbi** _Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

4. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

_Odgovori na posamezne pritožbene navedbe_

5. Absolutno bistveno kršitev določil po 15. točki drugega odstavka Zakona o pravdnem postopku je po pritožbenem stališču sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko je svojo odločitev oprlo na neobstoječo izpoved zakonitega zastopnika toženke: _„Nova spletna stran je delovala, je bila funkcionalna, nemška različica je delovala, dokler je. Ko pa je nehalo delovati se je začel ta spor.“_

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi 23. 2. 2022 zaslišalo tudi zakonitega zastopnika toženke. Ta je, kot je razvidno iz 11. strani prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave izpovedal, da je, ko mu je tožnica pokazala novo spletno stran, rekel: _„Aha, super, dela. V redu, OK dela, zdaj pa dajmo nemško._ _Dajmo za to, kar smo se dobili.“_ Na vprašanje pooblaščenca tožnice je odgovoril, da se je to nanašalo na novo spletno stran, ki je delala in je bila funkcionalna. Na vprašanje, ali _jezikovna različica za nemški trg_ ni bila vklopljena, pa je odgovoril, da _je delala, dokler je delala_. _Po tem pa je naenkrat nehalo delati in od takrat naprej se je začel ta spor._

7. Absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana takrat, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje o tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini prepisov zvočnih posnetkov in med samimi prepisi. Vendar pa primerjava v sodbi povzete izpovedi s prepisom zvočnega posnetka izpovedi pokaže, da te kršitve sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Sicer pa je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na vsa dejstva, ki so povzeta v 1. odstavku te obrazložitve v točkah od (1) do (12), ne le na omenjeni del izpovedi zakonitega zastopnika toženke.

8. S pritožbeno navedbo, da toženka nikoli ni naročila prenosa že obstoječih strani na novo platformo, pač pa samo izdelavo nemške različice ter da je prenos obstoječe strani tožnica izvedla na lastne stroške in po lastni iniciativi, tožnica posega v dejansko stanje. Zato na te pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne odgovarja. Sicer pa pritožnica ne navaja, da ji je zaradi prenosa obstoječih strani na novo platformo, ki vključuje tudi izdelavo nemške različice, tožnica zaračunala višji znesek od dogovorjenega. Trdi le, da _uradne ponudbe s strani tožnice nikoli ni prejela_. Potrditev prejema ponudbe pa ni pogoj za nastanek pogodbe. Zato tudi ni pomembno, da toženka nikoli ni prejela _izkaza o tem, da ji je bila ponudba poslana_. Skladno z določilom 15. člena OZ je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah.

9. Tudi s pritožbeno navedbo, da dokazi v prilogi A10, A11 in A12, ki jih je tožnica priložila že k dopolnitvi tožbe, _ne odražajo dejanskega stanja_, pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kot to ona meni.

10. Drži sicer pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku upoštevalo tudi listine, ki jih je tožnica predložila šele z drugo vlogo, vendar pa pri tem ni konkretizirala, _katero absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka_ naj bi sodišče prve stopnje s takim postopanjem zagrešilo, pritožbeno sodišče pa je ne vidi. Če je sodišče prve stopnje v nasprotju z določilom 453. člena ZPP upoštevalo dejstva in dokaze, ki sta jih pravdni stranki navajali izven okvira vlog, predvidenih v 452. členu ZPP, je sicer kršilo ti dve določili, vendar njuna kršitev predstavlja kvečjemu relativno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Postopki v SMV so, kot že samo ime pove, sumarni. Iz cele vrste določil ZPP, ki ureja SMV (442. - 458. člen), izhaja, da je ta postopek zaradi nizke vrednosti spornega predmeta okrnjen v smislu varstva posameznih postopkovnih pravic pravdnih strank. Sodišča prve stopnje so sicer vsa ta postopkovna določila dolžna spoštovati enako kot pritožbena sodišča. Prav zato se ta na relativne postopkovne kršitve ne smejo ozirati.

_Zaključek_

11. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj niti v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka toženke, ki s pritožbo ni bila uspešna, je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker je bila v pritožbenem postopku uspešna tožnica, njen odgovor na pritožbo pa je konstruktiven, je pritožbeno sodišče toženki naložilo, da povrne tožnici tudi njene stroške pritožbenega postopka. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na 186,66 EUR, pri čemer 250 točk odpade na sestavo pritožbe (150,00 EUR), 3,00 EUR za materialne stroške, preostanek zneska do priznanih 186,66 EUR pa na DDV. Ostalih prijavljenih stroškov pritožbeno sodišče tožnici ni priznalo (pregled listin in poročilo stranki), ker so vključena v osnovna odvetniška opravila.

1 Za ta znesek je tožnica toženki dne 28 .10. 2020 izdala vtoževani račun Z2020-05249, katerega plačilo je zahtevala s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine.