Jedro

Ureditev razmerij med porabniki in tudi določitev ključa za obračun prejete toplotne energije je v prvi vrsti v rokah samih porabnikov.

Tožena stranka je zatrjevala, da so bili na omrežje oz. toplotno postajo priključeni tudi drugi porabniki, ki naj bi jim tožeča stranka tudi že izdala potrebna soglasja. Teh trditev niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni konkretizirala (komu je tožeča stranka izdala soglasje za priklop). Pritožbene trditve, da so neevidentirani porabniki izpolnjevali vse pogoje iz izdanih soglasij, manjkala jim je le ustrezna pogodba s tožnico, so tako povsem splošne in zato nepreizkusljive, sicer pa tožena stranka za te trditve tudi ni predlagala nobenega dokaza.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi pod opr. št. VL 102473/2014 z dne 8. 8. 2014 obdržalo v veljavi in odločilo še, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške.

2. Tožena stranka se je pritožila zoper prvostopenjsko sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek, v obeh primerih pa naloži tožnici plačilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrdila je razlogom prvostopenjskega sodišča in predlagala, naj višje sodišče pritožbo zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Temelj zahtevka predstavljajo med pravdnima strankama sklenjene pogodbe o dobavi toplotne energije. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka svojo obveznost dobavljati toploto izpolnila v skladu s pogodbami. Toplota je bila obračunana na podlagi deleža tožene stranke kot odjemalca na skupnem merilnem mestu skladno z 3. odstavkom 45. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote in hladu distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Splošni pogoji), ki določa, da ima distributer toplote v primeru dodatnih priklopov, sprememb ali odklopov odjemalcev na odjemnem mestu, v kolikor ne prejme razdelilnika stroškov toplote, pravico, da razdeli stroške dobavljene toplote po priključni moči ali po razmerju površin posameznih delov stavbe, ki jo pridobi iz pogodbe o dobavi in odjemu toplote ali javnih evidenc.

6. Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da višina zahtevka ni sporna, sicer ni mogoče pritrditi, saj je tožena stranka s trditvami, da tožnica obračunanih količin toplotne energije toženki ni dobavila, slednja pa jih ni porabila, nedvomno nasprotovala prav višini zahtevka. Nosilni ugovor tožene stranke je namreč bil, da so se iz predmetne toplotne postaje, ki ima skupno odjemno mesto za celoten objekt, oskrbovali še drugi neevidentirani uporabniki, njihove porabe (ki naj bi bila vključena v vtoževanih računih) pa tožena stranka ni dolžna plačati. Vendar pa po mnenju pritožbenega sodišča navedeni ugovorni razlog ni bil v zadostni meri substanciran, poleg tega pa ga tožena stranka tudi ni uspela dokazati.

7. Tožeča stranka je višino svojega zahtevka zelo natančno in obširno obrazložila. Iz vsakega posameznega računa je mogoče razbrati, kolikšen delež dobavljenih količin toplote je bil toženi stranki zaračunan v posameznih obdobjih. Tožeča stranka je pojasnila tudi kriterije, na podlagi katerih je izračunala delež tožene stranke (glede na delež priključne moči, ki ga imajo prostori odjemalca na skupni priključni moči skupne toplotne postaje). Navedla je nadalje, da se skupni strošek za ogrevanje tople vode razdeli le med odjemalce, ki so pridobili (od dobavitelja) izdano soglasje za ogrevanje tople vode, da novih priključitev na omrežje (za vtoževano obdobje) ni bilo in da tudi nihče ni zaprosil za izdajo soglasja. Na tej toplotni postaji tožeča stranka torej ni zaznala niti evidentiranih niti neevidentiranih dodatnih porabnikov toplotne energije. Tožena stranka je zatrjevala nasprotno, da so bili na omrežje oz. toplotno postajo priključeni tudi drugi porabniki, ki naj bi jim tožeča stranka tudi že izdala potrebna soglasja. Teh trditev niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni konkretizirala (komu je tožeča stranka izdala soglasje za priklop). Pritožbene trditve, da so neevidentirani porabniki izpolnjevali vse pogoje iz izdanih soglasij, manjkala jim je le ustrezna pogodba s tožnico, so tako povsem splošne in zato nepreizkusljive, sicer pa tožena stranka za te trditve tudi ni predlagala nobenega dokaza.

8. Pritožba tudi ne more uspeti s sklicevanjem na opozorila o neevidentiranih (legalnih ali nelegalnih) porabnikih, o katerih naj bi tožena stranka obveščala tožečo stranko. Tudi trditve o konkretni vsebini teh opozoril so enako nespecificirane in povsem pavšalne, saj iz njih ni mogoče razbrati, na katerega dodatnega porabnika so se opozorila nanašala, kdo je na tem merilnem mestu poleg nje uporabljal toplotno energijo. Če gre za druge etažne lastnike prostorov, bi morala navesti in predložiti ustrezne dokaze tudi o tem, da je s svoje strani poskušala doseči ustrezno ureditev medsebojnih razmerij etažnih lastnikov tako, kot to etažnim lastnikom nalagajo predpisi o upravljanju etažne lastnine (npr. predlagala sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih, določitev novega razdelilnika, imenovanje upravnika; glej 115.-118. člen Stvarnopravnega zakonika).

9. Tožeča stranka je imela (kot distributer toplote) na podlagi tretjega odstavka 45. člena Splošnih pogojev, v primeru dodatnih priklopov, sprememb ali odklopov odjemalcev na skupno odjemno mesto, pravico, da razdeli stroške dobavljene toplote bodisi po priključni moči bodisi po razmerju površin posameznih delov stavbe, ki jih pridobi iz pogodbe o dobavi in odjemu toplote ali iz javnih evidenc, v kolikor ni prejela novega razdelilnika stroškov toplote. Glede na to, da je v konkretnem primeru izbrala obračun po priključni moči, o kateri podatek je pridobila iz pogodb o dobavi in odjemu toplote, ji ni mogoče očitati, da je neupravičeno obračunavala dobavljeno toploto. V drugem odstavku 45. člena Splošnih pogojev je določeno tudi, da v primeru, da mesečni razdelilniki dobavljene toplote za obračun toplote niso izdelani in posredovani v roku in na način, kot to določajo pogodbena določila, ima distributer toplote pravico obračunati stroške toplote po zadnjem prejetem razdelilniku stroškov toplote, ki ga ima na voljo. Reklamacij iz naslova ne sporočenih, napačno sporočenih ali nepravočasno sporočenih razdelilnikov stroškov pa distributer toplote ni dolžan upoštevati.

10. Drugi odstavek 70. člena Splošnih pogojev še določa, da mora distributer toplote v primeru, da odjemalec priključi svoje interne toplotne naprave brez vednosti distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi, ki je že priključena na distribucijsko mrežo, odjemalcu obračunati novo obračunsko moč in ostale odjemalce, zaradi ureditve razdelilnika stroškov in spremembe pogodbenega razmerja na istem odjemnem mestu, obvestiti o dodatni priključitvi in povečanju obračunske toplotne moči. Vendar pa ima distributer toplote, ki po takšnem obvestilu ostalim odjemalcem, ne prejme novega razdelilnika, vseeno pravico, da razdeli stroške skladno s kriteriji, ki so veljali za razdelitev stroškov pred povečanjem obračunske moči na račun dodatnega priklopa.Iz navedenega jasno izhaja, da je ureditev razmerij med porabniki in tudi določitev ključa za obračun prejete toplotne energije v prvi vrsti v rokah samih porabnikov. Šele, če bi tožena stranka izkazala, da sklenitev ustreznega dogovora o razdelitvi (oz. določitev upravnika, ki bi za to poskrbel) ni bila mogoča iz razlogov, za katere ne odgovarja, bi lahko bila utemeljena njena zahteva po večji aktivnosti in angažiranosti dobavitelja v smeri razrešitve navedenega problema.

11. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na bistvene pritožbene razloge. Ker ti niso podani in tudi ne po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške (154. člen ZPP v zvezi s 165. čl. ZPP).