Jedro

Po zadnji alineji tretjega odstavka 15. člena pogodbe o sofinanciranju je delodajalec dolžan vrniti vsa prejeta sredstva, če krši ostala določila pogodbe, med katerimi je tudi redno obveščanje tožnika o izpolnjevanju obveznosti štipendista. V obravnavani zadevi ni sporno, da toženka te svoje obveznosti ni izpolnila in tožnika ni obvestila o (ne)izvrševanju študijskih obveznosti štipendista po izteku obdobja mirovanja in njegovem statusu. Le v primeru, da bi to pravočasno storila, bi se po oceni pritožbenega sodišča lahko sklicevala na prenehanje pogodbe in vračilo sredstev v omejenem obsegu po tretji alineji prvega odstavka 15. člena pogodbe, saj takrat še ne bi nastopila izpostavljena kršitev zaradi zaposlitve pri drugem delodajalcu. Ker je toženka kot delodajalka nedvomno kršila pogodbeno obveznost informiranja tožnika in je ta moral sam preverjati izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, so izpolnjeni pogoji za vračilo vseh prejetih sredstev v revalorizirani vrednosti v skladu s sedmo alinejo tretjega odstavka 15. člena v zvezi s 17. členom pogodbe o sofinanciranju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 279,99 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka tožniku dolžna plačati 5.977,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 4. 2020 do plačila (1. točka izreka) in mu povrniti pravdne stroške v višini 732,98 EUR (2. točka izreka).

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Vztraja, da je Pogodba o sofinanciranju št. 00000-00/2015 s 3. 6. 2015 (v nadaljevanju: pogodba o sofinanciranju) prenehala v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 15. člena pogodbe, zato mora kot delodajalka vrniti sredstva le za zadnje študijsko leto in ne celotna prejeta sredstva, kot predvideva 4. alineja citiranega člena. Sodišče ni ugotavljalo, ali je imel štipendist A. A., kljub temu, da ni predložil dokazil o izpolnjevanju obveznosti, še status študenta, oziroma, ali se je še izobraževal. Ker predlagane priče o tem ni zaslišalo, je kršilo določila postopka, dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je bilo tudi napačno uporabljeno materialno pravo. Pritožnica predlaga, da višje sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

3. Na pritožbo je odgovoril tožnik in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta 3. 6. 2015 sklenili pogodbo o sofinanciranju kadrovskih štipendij, na podlagi katere so bila toženki za štipendista A. A. nakazana sredstva v višini 5.730,06 EUR. V pritožbenem postopku je sporno, ali je toženka zaradi kršitve pogodbenih obveznosti tožniku dolžna vrniti vsa prejeta sredstva v revaloriziranih zneskih, skladno s 17. členom pogodbe o sofinanciranju, ali le prejeta sredstva za zadnje študijsko leto.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem priče A. A., saj tožnik ni prerekal toženkinih trditev, da štipendist po izteku obdobja mirovanja ni izkazal izpolnitve obveznosti po pogodbi, niti trditev, da obveznosti ni izpolnil. Zaslišanje priče za razjasnitev teh dejanskih vprašanj zato ni bilo potrebno.

7. Določilo 15. člena pogodbe o sofinanciranju ureja tri sklope primerov, ko pogodba preneha in nastopi obveznost delodajalca, da vrne prejeta sredstva, ki se medsebojno ne izključujejo. Prenehanje pogodbe lahko nastopi zaradi več okoliščin hkrati, posledice za delodajalca pa so različne glede na vrsto posamezne kršitve in njenega povzročitelja. Do kršitve pogodbe namreč lahko pride zaradi kršitve obveznosti štipendista ali zaradi kršitve obveznosti delodajalca.

8. Po zadnji alineji tretjega odstavka 15. člena pogodbe o sofinanciranju je delodajalec dolžan vrniti vsa prejeta sredstva, če krši ostala določila pogodbe, med katerimi je tudi redno obveščanje tožnika o izpolnjevanju obveznosti štipendista. V obravnavani zadevi ni sporno, da toženka te svoje obveznosti ni izpolnila in tožnika ni obvestila o (ne)izvrševanju študijskih obveznosti štipendista po izteku obdobja mirovanja in njegovem statusu. Le v primeru, da bi to pravočasno storila, bi se po oceni pritožbenega sodišča lahko sklicevala na prenehanje pogodbe in vračilo sredstev v omejenem obsegu po tretji alineji prvega odstavka 15. člena pogodbe, saj takrat še ne bi nastopila izpostavljena kršitev zaradi zaposlitve pri drugem delodajalcu.

9. Ker je toženka kot delodajalka nedvomno kršila pogodbeno obveznost informiranja tožnika in je ta moral sam preverjati izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, so izpolnjeni pogoji za vračilo vseh prejetih sredstev v revalorizirani vrednosti v skladu s sedmo alinejo tretjega odstavka 15. člena v zvezi s 17. členom pogodbe o sofinanciranju. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela, je dolžna tožniku povrniti 225 točk za sestavo odgovora na pritožbo, kar povečano za materialne stroške in DDV, upoštevajoč vrednost točke 0,60 EUR, znaša 279,99 EUR. Stroške je dolžna plačati v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.