Jedro

V upravnosodni praksi je zavzeto stališče, da je presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev stroga glede materialnopravnih in procesnih vprašanj, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj primerno ureditev oziroma rešitev. Navedeno stališče pa ne pomeni, da organ, ki odloča o dodeljevanju javnih sredstev, strokovne ocene ni dolžan vsebinsko obrazložiti, tudi, če gre za kriterije in merila, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Če namreč strokovna ocena ni argumentirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 3030-201/2021/2 z dne 16. 8. 2021, se odpravi ter se zadeva vrne Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (sedaj Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, v nadaljevanju: toženka) je z izpodbijanim sklepom, št. 3030-201/2021/2 z dne 16. 8. 2021, zavrnilo tožničino vlogo z evidenčno številko 3030-201/2021/1 na Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih v letih 2021 in 2022 (v nadaljevanju: Javni razpis) ter sklenilo še, da stroški v postopku niso nastali.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka 12. 3. 2021 v Uradnem listu RS, št. 36/21, objavila Javni razpis, na katerega se je s 30. 4. 2021 vloženo vlogo prijavila tudi tožnica, in sicer za sofinanciranje svojega projekta "Razširitev in posodobitev proizvodnega procesa". Strokovna komisija, imenovana za izvedbo Javnega razpisa (v nadaljevanju: komisija), je ob obravnavi tožničine vloge ugotovila, da je ta pravočasna, pravilno označena ter formalno in vsebinsko ustreza določilom Javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Kot je nato pojasnjeno, je bila vloga ocenjena na podlagi meril, določenih v poglavju 6.1. Merila za ocenjevanje Javnega razpisa, po katerem se lahko sofinancira vloga, ki je pridobila vsaj 50 točk. Na podlagi ocenjevanja je komisija vloge razvrstila glede na število doseženih točk tako, da so se sredstva odobrila najprej vlogam, ki so dosegle večje število točk, do porabe sredstev. Če sta dve (ali več) vlog dosegli enako številko točk, so se vloge razvrstile še po dodatnih merilih, določenih v tretjem odstavku 6. poglavja razpisne dokumentacije. Tožničina vloga je prejela 56 točk. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa toženka navaja merila za ocenjevanje ter pri vsakem glede na oceno komisije tožnici dodeljeno število točk, h kateremu je podano pojasnilo; seštevek posameznih ocen predstavlja skupno oceno doseženih točk. Kot je razvidno, je komisija tožnici pri merilu E "Vpliv na okolje" dodelila 0 točk, kar je utemeljila s tem, da tožnica v razpisnem obrazcu št. 3 (Dispozicija projekta) ni predvidela ukrepov za omilitev dodatnih obremenitev okolja, za kar je skladno s točko E poglavja 6.1. razpisne dokumentacije predvidenih 0 točk. Ker višina razpisanih sredstev zadošča le za sofinanciranje projektov, ki so na podlagi ocenjevanja dosegli najmanj 57 točk, kar je več od tožničinih 56 točk, se njena vloga zavrne.

Tožba

3.Tožnica se z odločitvijo ne strinja in je zato zoper izpodbijani sklep vložila tožbo v upravnem sporu zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.Iz tožbe izhaja, da se ne strinja z oceno, ki jo je dobila pri merilu E "Vpliv na okolje", kjer je prejela 0 točk. Ugovarja, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa v tem delu tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, saj niso razvidni razlogi za odločitev, ki bi upoštevali vse tožničine podatke in navedbe. Tako pomanjkljivo obrazložen sklep onemogoča preizkus, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljeno materialno pravo, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). V obrazložitvi sklepa je namreč zgolj pavšalno navedeno, da ukrepi za omilitev dodatnih obremenitev na okolje niso predvideni, niso pa ovrednotene v tej zvezi podane tožničine navedbe ter dokazi, ki jih je predlagala. V sodni praksi se je glede presoje zakonitosti odločitve v postopkih javnega razpisa razvilo stališče, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodelitvi sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa. To pa ne pomeni, da organ, ki odloča, ni dolžan strokovne ocene vsebinsko obrazložiti. Iz sklepa mora biti jasno razvidno ne le, koliko točk je komisija dodelila pri posameznem merilu oziroma podmerilu, pač pa mora biti podana tudi obrazložitev ocene. Za postopek javnega razpisa je ključno, da so vsi prijavitelji enako obravnavani, to terjata tudi načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS in načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. V tožničini vlogi opredeljena investicija v stroj za regeneracijo odpadkov zagotovo predstavlja neposredni ukrep za omilitev dodatnih obremenitev na okolje, kar je tožnica izrecno označila v 13. točki razpisnega obrazca št. 3 (Dispozicija projekta), kjer je navedla tudi, da ima projekt, ki je usmerjen v varstvo okolja (predelava odpadkov), pridobljena vsa potrebna dovoljenja. Dodatno je pojasnila, da investicija zajema nakup stroja za regeneracijo, ki bo omogočal, da se bo ves izmet v medfazni proizvodnji regeneriral in ponovno vrnil v proizvodnjo kot regenerat. Na ta način bi se dejansko dosegel proizvodni proces brez odpadkov, kar predstavlja bistveno omilitev obremenitev za okolje.

5.V odgovorno ravnanje z okoljem je usmerjena že tožničina strateška naravnanost, ki zagovarja reciklažo - ta je za poliuretanske proizvode 100 % mogoča, kar je bilo prav tako pojasnjeno. Dodatno je bilo zagotovljeno tudi, da bo pri izvedbi projekta upoštevano načelo učinkovitosti, uporaba najboljših tehnik ter zmanjšanje količin odpadkov oziroma ponovna uporaba odpadnih surovin. Tožnica pojasnjuje, da stroja za regeneracijo še nima, zato del odpadkov izvaža na Hrvaško. Ker takšnega stroja ni na Goriškem, bi se z njegovo dobavo pokrila tudi predelava polietilenskih odpadkov na širšem območju zahodne Slovenije in tudi v Italiji. Navaja, da je s projektom sledila cilju zagotovitve ukrepov za omilitev dodatnih obremenitev na okolje, saj z regeneracijskim strojem sploh ne bi bilo odpadkov iz proizvodnega procesa in bi bilo zagotovljeno manjše obremenjevanje okolja. K temu bi pripomogel tudi drugi v sklopu investicije predstavljen stroj - ekstrudor. Kot poudarja v nadaljevanju, je v razpisni dokumentaciji pri merilu "Vpliv na okolje" zapisano, da se vloga oceni z 0 točkami, če ukrepi za omilitev dodatnih obremenitev na okolje in osnovna sredstva projekta niso predvideni. Tožničin projekt pa je vseboval tako predstavitev ukrepov za omilitev kot stroške osnovnih sredstev, zato bi si tožnica zaslužila vsaj 5 točk in je točkovanje z 0 točkami nerazumljivo. Če pa je toženka menila, da so potrebna dodatna pojasnila, bi morala tožnico skladno z 2.2. točko Javnega razpisa pozvati k dopolnitvi vloge. V dokaznem smislu se tožnica sklicuje na izpodbijani sklep, razpisno dokumentacijo Javnega razpisa, svojo vlogo na Javni razpis z vsemi prilogami, še posebej ponudbo za nakup regeneracijskega stroja z dne 28. 4. 2021, načrt namestitve regeneracijskega stroja in predračun za nakup ekstrudorja z dne 26. 4. 2021, ter upravne spise zadeve. Predlaga tudi zaslišanje svojega zakonitega zastopnika (ob vložitvi tožbe) A. A. in B. B. iz družbe A., d.o.o.

Odgovor na tožbo in nadaljnji potek upravnega spora

6.Toženka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe. Tožnica je v 13. točki razpisnega obrazca št. 3 (Dispozicija projekta) podala izjavo, da opredeljena investicija v stroj za regeneracijo odpadkov predstavlja ukrep za omilitev dodatnih obremenitev na okolje. Komisija je ocenila, da vloga glede tega merila izpolnjuje vse, kar je potrebno za oceno, zato je odločitev oprla na tožničino izjavo glede vpliva projekta na okolje in ocenila, da s tem, ko tožnica povečuje proizvodnjo, povečuje tudi emisije v okolje. Zato je njeno vlogo po merilu E "Vpliv na okolje" ocenila z 0 točkami. Pri ugotavljanju, ali v tožničinem projektu predvideni ukrepi vplivajo na omilitev dodatne obremenitve na okolje, je presodila, da bo seštevek emisij v okolje z nakupom dodatnih sredstev celo večji kot pred investicijo, kar nato podrobneje obrazlaga. Zavrača tožbene navedbe, da naj bi nov regeneracijski stroj tožnici omogočil predelavo vseh proizvodnih odpadkov, ter ugotavlja, da bo ta s pokrivanjem predelave polietilenskih odpadkov s področja zahodne Slovenije in Italije postala tovarna za predelavo odpadkov. To pomeni, da povečuje proizvodnjo in okoljske emisije. Toženka dodaja, da bi stroj za regeneracijo upoštevala, če bi bil namenjen zgolj za tožničine proizvodne potrebe. Drugega stroja ali naprave, ki bi zmanjšala oziroma preprečila dodatne emisije, pa stroškovnik v tožničini vlogi ne predvideva. Sklepno toženka navaja, da je sledila določbi 214. člena ZUP, saj iz ocenjevalnega lista za ocenjevanje prijav na Javni razpis, izdelanega za tožnico, izhaja, koliko točk je dosegla po posameznem merilu, te pa so tudi zadostno obrazložene. Toženka poudarja, da je komisija sestavljena iz strokovnjakov na svojem področju in je pri svojem delu avtonomna. Glede na navedeno meni, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, ter predlaga, da se tožba zavrne, tožnici pa naloži povrnitev stroškov postopka. Kot dokaze predlaga upravne spise zadeve, zlasti ocenjevalne liste.

7.Tožnica v nadaljnjih vlogah z dne 1. 3. 2022 in 21. 10. 2022 vztraja pri tožbenih navedbah, dodatno pa navaja, da se emisije v okolje z nakupom novih strojev ne bodo zvečale, temveč zmanjšale iz razlogov, ki jih pojasnjuje, s poudarkom na trditvi, da poliuretanske folije, ki jih proizvaja, niso odpadki, pač pa ekološko neoporečen ter za reciklažo primeren material. Kot še navaja, v poslovnem načrtu niso bili upoštevani prihranki, ki jih prinaša stroj za regeneracijo, ker je glavni prihranek na ceni regeneriranega odpadka in zmanjšanju transportnih stroškov. Glede navedb toženke, da bi prejela nekaj točk pri merilu E, če bi imela namen predelave zgolj svojih odpadkov, tožnica poudarja, da iz odgovora na tožbo ne izhaja noben objektiven argument, zakaj njen projekt ni okoljsko naravnan. Njen pravi namen, to je proizvodni proces brez odpadkov, je toženka očitno spregledala. Poleg tega argument o pomanjkanju okoljske naravnanosti tožničinega projekta ni razviden iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, česar toženka ne more sanirati z odgovorom na tožbo. Ocenjevalnih listov, na katere se sedaj sklicuje, pa tožnica ni nikoli prejela. Tožnica v dokazne namene predlaga še članek "Polietilen je uporaben za različne namene" z dne 27. 11. 2011, objavljen na https://nepremicnine.finance.si, predlaga tudi ogled na kraju tožničine proizvodnje, postavitev izvedenca ustrezne stroke, ki bo podal mnenje o dejanski sestavi tožničinih proizvodov, in izvedenca, ki bo podal mnenje o vplivih regeneracijskega stroja na okolje v primerjavi s sedanjimi emisijami tožnice in sosednjih obratov.

8.Toženka v vlogah z dne 12. 9. 2022 in 10. 11. 2022 vztraja, da je njena odločitev pri dodelitvi točk na podlagi E merila temeljila na tožničini vlogi, s katero se je ta prijavila na Javni razpis in iz katere izhaja, da je njen odpadek poliuretan, kar sedaj zanika. Iz tožničinih navedb v omenjeni vlogi jasno izhaja, da namerava postaviti nov obrat s proizvodnjo, pri čemer bi bil nov regeneracijski stroj odprtega tipa in bi omogočal predelavo odpadkov tudi drugim podjetjem. Na podlagi navedenega so pravilni zaključki, da bo nova proizvodnja izdelkov dodatno obremenila okolje, zato je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi pravilno pojasnjeno, da v tožničini vlogi ni ukrepov, ki bi zmanjšali vplive na okolje. Kako bo toženka ocenjevala vpliv na okolje, je tudi sicer jasno navedla v Javnem razpisu. Tekom tega postopka pa se je izkazalo, da so vse tožničine navedbe očitno neresnične, tudi navedbe v 8. točki razpisnega obrazca št. 3, kjer je označila, da gre za postavitev novega proizvodnega obrata, kar pomeni, da bi morala njena vloga pri merilu M prejeti 0 in ne 7 točk, to pa dalje pomeni, da bi morala biti vloga ocenjena z 49 in ne 50 točkami ter posledično ne bi zadostila pogoju praga 50 točk.

9.Sodišče je z vpogledom v podatke sodnega/poslovnega registra, javno dostopne na portalu Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ugotovilo, da je bil na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici, št. St ... z dne 8. 10. 2024, tega dne nad tožnico začet stečajni postopek. S tem dnem je tako prišlo do prekinitve postopka v tem upravnem sporu po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, katerega določbe se v upravnem sporu uporabljajo, če Zakon o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1, ne določa drugače). Ker pa je bil stečajni postopek začet po tem, ko so bila v tem upravnem sporu že opravljena vsa procesna dejanja v smislu določb 36., 38. in 45. člena ZUS-1 oziroma so potekli roki zanje, le odločitev sodišča še ni bila izdana (to pa je procesno dejanje izključno samega sodišča, zaradi katerega niso ogrožena procesna upravičenja strank), je sodišče glede na to, da je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ob smiselni uporabi drugega odstavka 207. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, izdalo sodbo, ne da bi predhodno izdalo sklep o prekinitvi in nato nadaljevanju postopka (primerjaj sodbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 68/2014 z dne 18. 6. 2014 in II Cp 342/2023 z dne 3. 5. 2023).

K I. točki izreka:

10.Tožba je utemeljena.

11.Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka odločila, da se zavrne vloga, s katero se je tožnica prijavila na Javni razpis. Tožničina vloga, za katero je prejela 56 točk, je bila zavrnjena, ker je bilo vlagateljev, ki so dosegli prag vsaj 50 točk, več, kot je bilo predvidenih sredstev, zato je bil dejanski prag za dodelitev sredstev postavljen na najmanj 57 točk, tega pa tožnica ni dosegla. Za tožnico so sporne dosežene točke pri merilu E "Vpliv na okolje" iz 6.1. poglavja razpisne dokumentacije, kjer je prejela 0 točk, z obrazložitvijo toženke, da je iz njene vloge - razpisnega obrazca št. 3 (Dispozicija projekta) razvidno, da ni predvidela ukrepov za omilitev dodatnih obremenitev na okolje.

12.Na podlagi Javnega razpisa je ugotoviti, da je njegov predmet sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih v letih 2021 in 2022, kar zajema med drugim razširitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote (točka 1.3. Javnega razpisa). Namen Javnega razpisa je spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na upravičenem območju (točka 1.4. Javnega razpisa). Cilj Javnega razpisa je znižanje vstopnih stroškov investitorjem, katerih investicija bo imela ugodne učinke na novo zaposlovanje in ohranjanje delovnih mest ali vsaj na ohranjanje delovnih mest, tehnološko razvojne programe ali spodbujanje razvoja podjetništva in/ali spodbujanje razvoja turizma (točka 1.5. Javnega razpisa).

13.Iz 6. poglavja Javnega razpisa "Ocenjevanje vlog" izhaja, da se popolne vloge, ki izpolnjujejo vse pogoje Javnega razpisa in so skladne z njegovim predmetom, namenom in cilji, ocenjujejo po merilih, določenih v 6.1. poglavju Javnega razpisa, to so: A "Bonitetna ocena", po katerem je mogoče prejeti 15 točk, B "Število novo ustvarjenih delovnih mest", po katerem je mogoče prejeti 22 točk, C "Kakovost novih delovnih mest", po katerem je mogoče prejeti 6 točk, D "Namen in cilj investicije", po katerem je mogoče prejeti 10 točk, E "Vpliv na okolje", po katerem je mogoče prejeti 5 točk, F "Lokacija investicije", po katerem je mogoče prejeti 6 točk, G "Inovativnost", po katerem je mogoče prejeti 6 točk, H "Trajnostna naravnanost investicijskega projekta", po katerem je mogoče prejeti 5 točk, I "Kapital", po katerem je mogoče prejeti 15 točk, J "Število zaposlenih" in K "Tehnologija", po katerih je mogoče za vsakega prejeti 15 točk, ter L "Skladnost poslovanja načrta s cilji investicije" in M "Investicija", po katerih je mogoče za vsakega prejeti 7 točk. V točki 6.2. Javnega razpisa so nato določena še dodatna merila P, Q in R za sklop B. Pri za tožnico spornem merilu E "Vpliv na okolje" je v njegovi obrazložitvi določeno, da se vloga ocenjuje na osnovi navedb v 13. točki razpisnega obrazca št. 3 (Dispozicija projekta), če so trditve dodatno podprte in niso v nasprotju z navedbami v 8. točki. Če ukrepi za omilitev dodatnih obremenitev na okolje, osnovnih sredstev projekta, niso predvideni, vloga prejme 0 točk; če pa projekt vsebuje stroške osnovnih sredstev projekta, ki pomenijo omilitev posledic dodatne obremenitve za okolje, vloga prejme 5 točk. Iz 13. točke razpisnega obrazca št. 3, naslovljene "Vpliv investicije na okolje", je razvidno, da se vlagatelja napotuje, da označi in pojasni (samo) eno od naslednjih možnosti: a) "Projekt začetne investicije predstavlja obremenitev za okolje, ukrepi za omilitev teh ukrepov niso predvideni"; b) "Projekt začetne investicije ne predstavlja dodatne obremenitve za okolje; c) "Projekt začetne investicije predstavlja obremenitev za okolje, predvideni so ustrezni ukrepi za omilitev posledice te obremenitve" in d) "Projekt začetne investicije usmerjen v varstvo okolja (investicija v čistilne naprave, predelavo odpadkov), pridobljena so vsa potrebna dovoljenja.

14.Tožnica je, kot je razvidno iz njene vloge in med strankama ni sporno, označila možnost d), v obrazložitvi pa je navedla, da investicija zajema nakup stroja za regeneracijo, ki ji bo omogočal, da ves izmet na medfazni proizvodnji regenerira in ponovno vrne v proizvodnjo kot regenerat. Na ta način se bo dejansko dosegel proizvodni proces brez odpadkov. Kot je še pojasnila (prav tam), je drugi stroj, ki ga kupuje, ekstrudor, ki omogoča izdelavo tanjše folije, kar je učinkoviteje z vidika varstva okolja, saj se porabi manj proizvodnih materialov. Iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je toženka pri tem merilu tožnici dodelila 0 točk z navedbo, da v razpisnem obrazcu št. 3 (Dispozicija projekta) ukrepi za omilitev dodatnih obremenitev za okolje niso predvideni.

15.V obravnavani zadevi gre za odločanje o drugi javnopravni stvari po 4. členu ZUP, pri odločanju o kateri se pravila ZUP uporabljajo smiselno, če to področje ni urejeno s posebnim postopkom. Smiselna uporaba določb ZUP med drugim zahteva ustrezno upoštevanje določb ZUP, ki predpisujejo, kako mora biti obrazložen akt, s katerim se sprejme odločitev. Prvi odstavek 214. člena ZUP določa, da obrazložitev odločbe obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke. Zakonsko predpisana obrazložitev odločbe, ki terja jasno opredelitev do navedb in dokazov, ki jih je v postopku podala stranka, namreč tej omogoča, da lahko učinkovito (s konkretiziranimi, obrazloženimi argumenti) uveljavlja sodno varstvo zoper odločitev, sodišču pa, da preizkusi njeno pravilnost in zakonitost. Kot še dodaja sodišče, je v upravnosodni praksi zavzeto stališče, da je presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev stroga glede materialnopravnih in procesnih vprašanj, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj primerno ureditev oziroma rešitev (primerjaj sodbe tega sodišča v zadevah I U 1162/2016, I U 506/2016, I U 508/2016 in I U 1931/2018). Navedeno stališče pa ne pomeni, da organ, ki odloča o dodeljevanju javnih sredstev, strokovne ocene ni dolžan vsebinsko obrazložiti, in sicer tudi, če gre za kriterije in merila, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Če namreč strokovna ocena ni argumentirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije, to pa pomeni ne le kršitev določb ZUP, pač pa tudi 22. člena Ustave.

16.Po presoji sodišča izpodbijani sklep nima obrazložitve, ki bi ustrezala opisanemu standardu. Toženka je namreč v obrazložitvi sklepa v zvezi z merilom E navedla le, da tožnica po tem merilu prejme 0 točk, ker v razpisnem obrazcu št. 3 (Dispozicija projekta) ni predvidela ukrepov za omilitev dodatnih obremenitev za okolje. S tem toženka ni dosegla praga obrazložitve, kot izhaja iz prvega odstavka 214. člena ZUP. Iz tožničine vloge je, kot izhaja iz predhodno navedenega, namreč razvidno, da je v 13. točki razpisnega obrazca št. 3 (Dispozicija projekta) označila možnost d), torej, da je projekt njene investicije usmerjen v varstvo okolja, kar je v nadaljevanju tudi kratko obrazložila. Podrobneje se je nato tožnica do vplivov na okolje opredelila še v vlogi priloženem poslovnem načrtu "Proizvodna enota ..." iz aprila 2021, in sicer v točki 1.8. Opis projekta, v kateri v zvezi z vplivi na okolje zatrjuje, da bo omogočen proizvodni proces z nič izmeta, s čimer se bo bistveno omililo posledice obremenitev za okolje. V obravnavanem primeru torej ne gre za situacijo, ko tožnica ukrepov za omilitev posledic dodatne obremenitve za okolje ne bi predvidela, temveč za situacijo, ko je te ukrepe predvidela, vendar je toženka, kot je razbrati iz njenega odgovora na tožbo in nadaljnjih vlog v tem upravnem sporu, ocenila, da ti ukrepi niso zadostni oziroma primerni, z glavnim argumentom, da tožnica vzpostavlja nov proizvodni obrat, z učinki katerega bo presegla pozitiven učinek sicer predvidenih omilitev. Vendar, kot utemeljeno opozarja tožnica, tega toženka v izpodbijanem sklepu ni obrazložila, temveč je razloge za svojo odločitev začela pojasnjevati šele v upravnem sporu. Po ustaljeni upravnosodni praksi pa bistveno pomanjkljive obrazložitve izdanega akta toženka ne more dopolnjevati z odgovorom na tožbo in nadaljnjimi vlogami v upravnem sporu, saj je odločilne razloge treba jasno navesti že v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Iz tega razloga se toženka tudi ne more sklicevati na ocenjevalne liste, v katerih naj bi bili pojasnjeni razlogi za odločitev, da tožnici pri merilu E dodeli 0 točk, saj ti ocenjevalni listi niso del izpodbijanega sklepa (niti tožnica z njimi ni bila seznanjena).

17.Glede na vse navedeno je utemeljen tožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. To pa je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo, v skladu z nadaljnjimi določbami istega člena ZUS-1, vrnilo pristojnemu ministrstvu toženke v ponovni postopek oziroma odločanje.

18.Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave in izvajanja dokazov, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter upravnih spisov zadeve očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K II. točki izreka:

19.Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, se po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 tožnici glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je do začetka stečajnega postopka tožnico v upravnem sporu zastopala pooblaščena odvetniška družba, odločitev o tožbi pa je bila sprejeta brez glavne obravnave, je sodišče na navedeni podlagi tožnici prisodilo pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča poveča za 22 % DDV. Po Pravilniku določeni pavšalni znesek zajema vse stroške postopka v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne, razen sodnih taks. Toženka mora tako tožnici povrniti 347,70 EUR stroškov tega sodnega postopka, v roku 15 dni od vročitve te sodbe (313. člen ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka do plačila tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

20.Za tožbo plačano sodno takso bo tožnici vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1, ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.