Jedro

Ker sta policista obtoženca ustavila zarai kontrol prometa, niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za varnostni pregled avta, ki ga je opravil policist, tako, da je pregledoval notranjost avta in vsebino žepa za voznikovim sedežem, saj se izvajanje varnostnega pregleda po

38.čl. ZPol. ne sme razširiti na možnost pregledovanja katerekoli stvari ali prevoznega sredstva, ki ni v vzročni zvezi z vrednostjo napada ali samospoštovanja. Zato je bil zaseg marihuane v žepu za voznikovim sedežem nezakonit. Pri tem pregledu zasežen predmet je nedovoljen dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo človekove pravice do zasebnosti. Ker so šele z nezakonitim dokazom nastopili razlogi za sum, da je obt. storil k.d. po čl. 196/I KZ in je pod pokrovom motorja posredno nezakonit dokaz po II. odst. 18,. čl. ZKP, ki ga je treba izločiti.

Izrek

Pritožba državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je Okro. sodišče v L. obtoženega D. I. iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili po členu 196/I KZ in odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II.

odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremene proračun.

Proti tej sodbi je vložila pritožbo okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi tako, da izpodbijano sodbo spremeni, obtoženca spozna za krivega in mu izreče ustrezno kazensko sankcijo.

V pritožbi je predlagala tudi izločitev sodnikov višjega sodišča M. T., M.L.ter M.Š. iz razloga po 6. točki 39. člena ZKP. Predsednik Viš. sod.v Lj.je s sklepom opr. št. Su 129/2006-23 z dne 24.4.2006 zahtevo za izločitev vrhovne sodnice M.T. zavrgel, zahtevo za izločitev sodnikov M.L. in M.Š. pa zavrnil. Višji državni tožilec iz Vrhovnega državnega tožilstva R. Sl. J. Š.je v pisnem predlogu, podanem po II. odstavku 377. člena ZKP, predlagal razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. S predlogom višjega državnega tožilca sta bila seznanjena obtoženec in njegov zagovornik, ki pa na predlog nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Odločilno dejstvo v konkretni zadevi je bilo, ali je bil zaseg 29,9 gramov konoplje v žepu za voznikovim sedežem v avtu Alfa Romeo, ki ga je vozil obt. D.I., zakonit ali ne. Po skrbni presoji vseh dokazov v ponovljenem postopku je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta policista PP Kočevje obt. ustavila zaradi kontrole prometa, da pa niso bili izpolnjeni pogoji za varnostni pregled avta, ki ga je opravil policist, in ki je (sklicujoč se, da je opravljal varnostni pregled), pregledoval notranjost avta in vsebino žepa za voznikovim sedežem.

Namen oprave varnostnega pregleda po členu 38. Zakona o policiji je, da se zagotovi varnost policista, varnost drugih oseb ali varnost osebe, ki je v policijskem postopku. Opravljanje varnostnega pregleda z drugim namenom ali iz drugega razloga - (verjetnost, da bodo najdeni sledovi ali predmeti kaznivega dejanja) namreč pomeni nezakonito policistovo uradno dejanje. Stvar ali prevozno sredstvo morata biti namreč v vzročni zvezi z verjetnostjo napada ali samopoškodovanja. Izvajanje varnostnega pregleda pa se ne sme razširiti na možnost pregledovanja katerikoli stvari ali prevoznega sredstva, ker to pomeni poseg v ustavno pravico do zasebnosti.

Ugotovljenega dejstva, da je bil varnostni pregled nezakonit, državna tožilka izrecno ne izpodbija oziroma zmotno zatrjuje, da so policisti dolžni pregledati vozilo zaradi zagotovitve varnosti policista in drugih ljudi, saj ne upošteva določbe 38. člena Zakona o policiji, po kateri policisti pri opravljanju nalog določenih z zakonom lahk v pri meru, ko obstaja verjetnost napada ali samopoškodovanja s strani določene osebe, opravijo varnostni pregled osebe. Varnostni pregled osebe obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer se ugotavlja, ali je ta oseba oborožena in ali ima pri sebi ali s sabo druge nevarne predmete.

Najširše načelo zakonitosti opredeljeno v Zakonu o policiji, določa, da so policisti pri opravljanju nalog dolžni ravnati v skladu z Ustavo in zakoni in spoštovati in varovati človekove pravice in temeljene svoboščine. Te se lahko omejijo le v primerih, določenih z Ustavo in zakonom. Načelo pravne varnosti kot del zakonitosti pa tudi pomeni, da se posamezna zakonske določbe, ki uzakonjajo upravičene posege v človekove pravice in svoboščine, ne smejo razlagati ekstenzivno; kot pomemben kriterij pa je tudi načelo sorazmernosti.

Ker varnostni pregled policist po Zakonu o policiji lahko opravi pri opravljanju katerekoli naloge, določene z zakonom, v konkretnem primeru sploh ni bistveno, ali je policija ravnala po določbah člena

148. ZKP ali pa določbah člena 217. ZVCP, ker je bil varnostni pregled nezakonit, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni obstajala verjetnost napada na policista ali nevarnost samopoškodbe obtoženca. Pri tem varnostnem pregledu zasežen zavitek marihuane je zato nedovoljen dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo človekove pravice do zasebnosti. Šele z nezakonito pridobljenim mamilom v žepu avtomobila pa so nastopili razlogi za sum, da je obtoženec storil kaznivo dejanje po členu 196/I KZ in je bil zato obtoženec prepeljan, kot izhaja iz podatkov spisa, na Policijsko postajo v Kočevje zaradi nadaljevanega varnostnega pregleda avta. Pri tem pregledu njegovega vozila najdeno mamilo pod pokrovom motorja, pa je posredno nezakonit dokaz po II. odstavku 18. člena ZKP. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker je iz kazenskega spisa izločilo vse nedovoljene dokaze in posledično izreklo oprostilno sodbo. Zato vsa pritožbena izvajanja, ki izhajajo iz drugačnih predpostavk in navajanje tožilke, da je bil zaseg 976,2 grama marihuane pod pokrovom avtomobila zakonit, ne da bi upoštevala procesno načelo o sadežu zastrupljenega drevesa, niso utemeljene in je zato pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo, sodbo sodišča prve stopnje pa potrdilo.