Jedro

Sodišče prve stopnjese v posledici dejstva, da vrednost storilčevega premoženja in premoženja njegove družine krepko presega dovoljeno višino 48 zneskov osnovnih zneskov minimalnega dohodka, s čimer je podan izključitveni razlogi za ugoditev predlogu za nadomestitev globe, ni opredeljevalo glede višine mesečnega povprečnega dohodka na družinskega člana, ker morata oba pogoja biti izpolnjena kumulativno.

Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in subvencije plačila vrtca se premoženje upošteva drugače, saj se uporablja 19. člen ZUPJS, v skladu s katerim se od premoženja najprej odšteje vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka in od razlike izračunava fiktivni dohodek. V postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči in odobritve nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist pa se 19. člen ZUPJS ne uporablja.

Sodišče prve stopnje je tako upoštevalo navedbe v predlogu, da je nepremičnina obremenjena z maksimalno hipoteko zaradi najetega kredita v višini 120.000,00 EUR, vendar je pravilno poudarilo, da hipoteka sama po sebi ne pomeni, da storilec ne more razpolagati z nepremičnino. Razpolaganje z nepremičnino pod hipoteko je sicer do določene mere oteženo, vendar ni nemogoče, zlasti pa ni mogoče šteti, da obremenitve ni zagrešil storilec po lastni volji, saj vendarle gre za pogodbeno hipoteko v zvezi z najetim kreditom, ki je bil uporabljen za povečanje storilčevega premoženja in premoženja njegove žene.

Na storilčevo zmožnost za plačilo globe po presoji zakonodajalca namreč ne vplivajo zgolj njegovi dohodki in premoženje, temveč tudi premoženje njegovih družinskih članov, s čimer se po eni strani zrcali načelo dolžnosti medsebojnega preživljanja, na drugi strani pa preprečuje možnost izigravanja s kopičenjem premoženja na ime družinskih članov zaradi doseganja socialnih ugodnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo storilčev predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbi

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z drugim odstavkom 19.a člena ZP-1 se nadomestitev globe z delom v splošno korist odobri predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, do slednje pa je glede na prvi odstavek 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. V skladu z določbami ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Vendar pa se brezplačna pravna pomoč ne glede na dohodke prosilca in njegove družine ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar 1. 8. 2019 dalje znaša 19.304,64 EUR (27. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih – ZSVarPre).

5. Premoženjsko stanje prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in dohodke in premoženje oseb, ki se jih upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). To pomeni, da se pri ugotavljanju materialnega položaja poleg vlagatelja upoštevajo naslednje osebe: zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ter otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu (10. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine pa se v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke (ZSVarPre)1, pri čemer je potrebno namesto členov 12., 15., 16., 24 in 25. ZSVarPre uporabljati določbe 12., 14., 17. in 18. člena ZUPJS, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Katero premoženje se pri tem upošteva in katero ne, določata 17. in 18. člen ZUPJS.

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje storilčev predlog zavrnilo na podlagi ugotovitve, da vrednost storilčevega premoženja in premoženja njegove družine (žene), ki se upošteva v skladu z 17. in 18. členom ZUPJS znaša 80.901,80 EUR in tako krepko presega višino 48 zneskov minimalnega dohodka tj. 19.304,64 EUR, kar je razlog za zavrnitev predloga za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist po 27. členu ZSVarPre v zvezi z 13. členom ZBPP in 19.a členom ZP-1. Sodišče prve stopnje je pri tem kot premoženje upoštevalo:

7. (-) nepremičnino premoženje (1. točka prvega odstavka 17. člena ZUPJS) – stanovanjsko stavbo, v kateri storilec živi skupaj z ženo in tremi otroci, katere solastnika sta skupaj z ženo vsak do ½ in katere vrednost po podatkih GURS znaša 145.051,17 EUR; od te vrednost je sodišče prve stopnje v skladu s 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS odštelo vrednost primernega stanovanja v višini 120.000,00 EUR in kot vrednost tega premoženja upoštevalo 25.051,17 EUR; (-) nepremično premoženje – vrednost pozidanega zemljišča, katerega solastnika sta z ženo vsak do ½, v znesku 5.827,36 EUR; (-) osebno vozilo (2. točka prvega odstavka 17. člena ZUPJS) – VW Passat Variant, letnik 2015, katerega vrednost znaša 12.400,00 EUR in je njegovo vrednost upoštevalo v celoti, ker presega vrednost 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (11.261,04 EUR) in ni pogojev, da se tega vozila ne bi upoštevalo v skladu z 2. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS; (-) lastniške deleže v gospodarskih družbah (4. točka prvega odstavka 17. člena ZUPJS) – 100% poslovni delež v družbi A. d. o. o., katerega solastnika sta storilec in njegova žena in katerega skupna vrednost znaša 20.144,38 EUR2 in 5% deleža v družbi B. d. o. o., katerega 5% lastnica je storilčeva žena, 95% delež pa pripada družbi A. d. o. o., v vrednosti 618,46 EUR, (-) denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu (6. točka prvega odstavka 17. člena ZUPJS) – storilčeva žena je imela na svojem transakcijskem računu na dan 11. 7. 2019 denarna sredstva v višini 17.622,88 EUR, pri tem pa odštelo 762,45 EUR nakazila, ki predstavlja izplačilo zadnje plače ter upoštevalo znesek denarnih sredstev v višini 16.860,43 EUR.

8. Sodišče prve stopnje je tudi izrecno poudarilo, da se v posledici dejstva, da vrednost storilčevega premoženja in premoženja njegove družine krepko presega dovoljeno višino 48 zneskov osnovnih zneskov minimalnega dohodka, s čimer je podan izključitveni razlogi za ugoditev predlogu za nadomestitev globe, ni opredeljevalo glede višine mesečnega povprečnega dohodka na družinskega člana, ker morata oba pogoja biti izpolnjena kumulativno. Zato so tudi pritožbene navedbe, v katerih storilec izpostavlja, da ima tri mladoletne sinove, ki jih preživlja skupaj z ženo, da žena prejema bruto plačo v višini 850,00 EUR, medtem ko sam prejema plačo v višini 890,00 EUR bruto, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve pravno nepomembne. Četudi bi navedbe o storilčevih dohodkih in dohodkih njegove družine bile resnične, predlogu za nadomestitev globe ne bi bilo mogoče ugoditi. Pri tem je tudi nerelevantna okoliščina, da je storilec upravičen do subvencije vrtca in otroškega dodatka in da je CSD pri ugotavljanju upravičenosti družine ugotovil, da znaša dohodek na družinskega člana 490,00 EUR. Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in subvencije plačila vrtca se premoženje upošteva drugače, saj se uporablja 19. člen ZUPJS, v skladu s katerim se od premoženja najprej odšteje vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka in od razlike izračunava fiktivni dohodek.3 V postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči in odobritve nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist pa se 19. člen ZUPJS ne uporablja.

9. Prav tako so za presojo upravičenosti storilca do nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist neupoštevne pritožbene navedbe, da je v zvezi s sodbo, s katero mu je bila izrečena globa in naloženo plačilo stroškov postopka, za katere prosi, da se mu jih nadomesti z delom v splošno korist, vložil ustavno pritožbo in pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Ti okoliščini namreč v ničemer ne vplivata na presojo o izpolnjevanju kriterijev za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. 10. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje materialno stanje družine ugotavljalo na podlagi napačnih kriterijev in da je nepremičnino štelo med dohodke. Kot je jasno razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, sodišče nepremičnin ni štelo kot dohodek, temveč kot premoženje, kot mu to nalaga 17. in 18. člen ZUPJS. Pri tem tudi ni spregledalo, da se v skladu s tretjim odstavkom 14. člena ZBPP pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Sodišče prve stopnje je tako upoštevalo navedbe v predlogu, da je nepremičnina obremenjena z maksimalno hipoteko zaradi najetega kredita v višini 120.000,00 EUR, vendar je pravilno poudarilo, da hipoteka sama po sebi ne pomeni, da storilec ne more razpolagati z nepremičnino. Razpolaganje z nepremičnino pod hipoteko je sicer do določene mere oteženo, vendar ni nemogoče, zlasti pa ni mogoče šteti, da obremenitve ni zagrešil storilec po lastni volji, saj vendarle gre za pogodbeno hipoteko v zvezi z najetim kreditom, ki je bil uporabljen za povečanje storilčevega premoženja in premoženja njegove žene. Tako so neutemeljene navedbe, da sodišče ne bi smelo upoštevati presežka vrednosti stanovanja nad vrednostjo primernega stanovanja zaradi odplačevanja kredita.

11. V zvezi s pritožbenimi navedbami o absurdnosti dejstva, da je sodišče ugotavljalo materialni položaj na podlagi prihrankov mld. otrok in materialno stanje njegove žene ter obskurnosti pričakovanja, da si bi storilec sposodil denar od žene ali otrok, da bi plačal globo in stroške postopka, pritožbeno sodišče poudarja, da je materialno stanje storilčevih družinskih članov sodišče bilo ne le upravičeno, temveč tudi dolžno ugotavljati v skladu z zgoraj citiranimi določbami 13. in 14. člena ZBPP v zvezi s 10. členom ZUPJS. Na storilčevo zmožnost za plačilo globe po presoji zakonodajalca namreč ne vplivajo zgolj njegovi dohodki in premoženje, temveč tudi premoženje njegovih družinskih članov, s čimer se po eni strani zrcali načelo dolžnosti medsebojnega preživljanja, na drugi strani pa preprečuje možnost izigravanja s kopičenjem premoženja na ime družinskih članov zaradi doseganja socialnih ugodnosti. Ker storilec v zvezi s tem navaja tudi, da bi mu zaradi nezmožnosti plačila stroškov po sklepu, sodišče moralo omogočiti obročno plačilo glede na njegov prejemek iz naslova plače, o možnosti odloga plačila stroškov in obročnega plačila sodne takse in globe pa tudi na več mestih v pritožbi, pritožbeno sodišče poudarja, da s predmetnim sklepom sodišče prve stopnje ni odločalo o predlogu za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks, niti o predlogu za obročno plačilo globe (o čemer sicer odločba organ, pristojen za izterjavo glob tj. FURS), temveč o predlogu za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Tako ne more slediti pritožbenim predlogom, da naj se mu omogoči vsaj odložitev plačila sodnih taks do odločitve Ustavnega sodišča glede ustavne pritožbe oz. morebitne zavrnitve zahteve Vrhovnega državnega tožilstva glede pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, niti predlogu, da sodišče odloči o obročnem plačilu taks z mesečno obveznostjo v višini 50,00 EUR.

12. Pritožbeno sodišče se sicer strinja z navedbami, da je socialna varnost posameznika ustavno varovana kategorija, ki opravičuje nadomestitev plačila globe in stroškov postopka, ko storilec po svojem premoženjskem stanju ne more plačati globe in stroškov postopka v enkratnem znesku, ne da bi mu bila povzročena škoda v smislu preživljanja, vendar glede na dejansko stanje v zvezi s storilčevim premoženjem in premoženjem njegove družine, ki ga je sodišče prve stopnje ugotavljalo v skladu z zgoraj naštetimi predpisi, v obravnavani zadevi ni izkazano, da bi s plačilom globe in stroškov postopka bila storilčeva socialna varnost ogrožena. Tako se ni mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da je iz dejanskega premoženjskega stanja več kot očitno jasno, da storilec po svojem splošnem premoženjskem stanju ne zmore poravnati globe in stroškov postopka brez škode za preživljanje sebe in svoje družine.

13. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

14. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, k plačilu pa ga bo pozvalo sodišče prve stopnje.

1 Iz povzetih zakonskih določb 19. a člena ZP-1 ter 14. člena ZBPP jasno izhaja, da se kriteriji za odobritev dela v splošno korist veže na pogoje za odobritev denarne socialne pomoči, do katere pa so upravičeni tisti, ki si ne morejo zagotoviti preživljanja. Denarna socialna pomoč je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati (2. člen ZSVarPre), njen namen pa je, da se upravičencu za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. 2 Vrednost lastniškega deleža je sodišče ugotavljalo v skladu s četrtim odstavkom 17. člena ZUPJS in 6. a členom Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12, 99/15, 51/16 - odl. US, 5/18) 3 19. člen ZUPJS določa: (1) Vrednost premoženja, ugotovljena na podlagi tega poglavja, se zniža za 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, razen v postopkih iz prvega odstavka 30.a člena tega zakona. (2) Premoženje se upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja, ki se upošteva po tem zakonu na dan vložitve vloge, razen pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad enim letom do dveh let za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije. Če med vložitvijo vloge podatek o tej obrestni meri še ni na voljo, se upošteva podatek za predpreteklo leto.