Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
12. 9. 2016
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Andreja Škrabca, Leskovec pri Krškem, na seji 12. septembra 2016
1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o ustanovitvi grajenega javnega dobra št. 4/2015 (Uradni list RS, št. 57/15) in Sklepa o ustanovitvi grajenega javnega dobra št. 5/2015 (Uradni list RS, št. 75/15) se zavrže.
2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 104., 181., 182. in 198. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Krško (Uradni list RS, št. 61/15) se zavrže.
1.Pobudnik izpodbija 104., 181., 182. in 198. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Krško (v nadaljevanju OPN), Sklep o ustanovitvi grajenega javnega dobra št. 4/2015 (v nadaljevanju Sklep/4) in Sklep o ustanovitvi grajenega javnega dobra št. 5/2015 (v nadaljevanju Sklep/5). Meni, da so izpodbijani akti v neskladju z 2., 14., 15., 21., 22., 23., 34. in 35. členom Ustave. Ti akti naj bi po navedbah pobudnika določenim občanom Občine Krško omogočali pridobitev gradbenih dovoljenj oziroma dostop do javnih cest. Njemu pa naj bi nastajala škoda, ker naj ne bi imel dostopa do javne ceste, saj Občina Krško ne kategorizira javne ceste "Odsek Volčjak". Zato naj tudi ne bi pridobil gradbenega dovoljenja. Pobudnik zatrjuje, da mu nastaja materialna in nematerialna škoda, boji se za svojo eksistenco. Meni, da bi z razveljavitvijo izpodbijanih aktov Občina Krško dobila jasno sporočilo, da mora spoštovati njegove človekove pravice.
2.Ustavno sodišče je na podlagi prvega odstavka 160. člena Ustave in 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) med drugim pristojno odločati o skladnosti zakonov z Ustavo, o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z Ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi.
3.Sklep o ustanovitvi grajenega javnega dobra je po svoji pravni naravi predpis, ki ureja posamična razmerja.[1] Zakonitost aktov organov lokalne skupnosti, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja, se presoja v upravnem sporu (četrti odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1). Pobudnik lahko zato izpodbija Sklep/4 in Sklep/5 s tožbo pri Upravnem sodišču v roku trideset dni od vročitve tega sklepa (četrti odstavek 23. člena ZUS-1). Ker sta izpodbijana sklepa o ustanovitvi grajenega javnega dobra predpisa, ki urejata posamična razmerja, je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno njune ustavnosti in zakonitosti zaradi nepristojnosti zavrglo (1. točka izreka).
4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.
5.Izpodbijane določbe OPN določajo načine urejanja prostora za posamezne enote urejanja prostora v Občini Krško (104. in 181. člen OPN), podrobnejše prostorske izvedbene pogoje za strnjeno enostanovanjsko gradnjo (182. člen OPN) oziroma podrobnejše usmeritve za izdelavo občinskih podrobnejših prostorskih načrtov (198. člen OPN). Iz pobudnikovih navedb izhaja, da je njegov interes predvsem kategorizacija določenega cestnega odseka za javno cesto. Ker izpodbijani akti ne določajo občinskih javnih cest, pobudnik z zatrjevanjem, da mu nastaja škoda, ker naj ne bi imel dostopa do javne ceste, ne izkazuje pravnega interesa za presojo izpodbijanih aktov. Njegov pravni položaj v zvezi z dostopanjem do javne ceste se z morebitno razveljavitvijo izpodbijanih aktov ne bi spremenil oziroma izboljšal. Ker pobudnik s temi niti z drugimi navedbami ne utemelji, kako bi se z ugoditvijo pobudi izboljšal njegov pravni položaj, je Ustavno sodišče njegovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 104., 181., 182. in 198. člena OPN zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo (2. točka izreka).
6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
mag. Miroslav Mozetič Predsednik
[1]Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-45/10 z dne 25. 10. 2011.