Jedro

V tem upravnem sporu predloženo pooblastilo je po svoji naravi splošno pooblastilo. Z njim je minister pooblastil uradno osebo za vodenje in izdajo odločb v upravnem postopku. Hkrati je to osebo pooblastil tudi za zastopanje v upravnem sporu, vendar le pred Upravnim sodiščem, torej sodiščem prve stopnje. S tem je po presoji Vrhovnega sodišča omejil obseg pooblastila.

Čeprav mora pooblaščenec predložiti pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju in je upravni spor enovit postopek, kar pomeni, da pri vložitvi pritožbe ni treba vnovič predložiti pooblastila, je po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavni zadevi odločilna volja pooblastitelja, ki je omejil obseg pooblastila na postopek pred sodiščem prve stopnje. Na tako omejitev pooblastila je sodišče vezano. Tako ne more šteti, da je bila pritožba dana brez pooblastila in s kasnejšo predložitvijo pooblastila, v smislu odobritve dejanja pooblaščenca, sanirati pomanjkljivost. Tudi ne more šteti, da kasnejša predložitev drugačnega pooblastila pomeni spremembo že predloženega pooblastila, saj je sprememba pooblastila možna le v naprej, ne pa za nazaj. Že zaradi pravne varnosti, kasnejša sprememba pooblastila ne more učinkovati na že opravljena dejanja. Ob tem tudi ni mogoče spregledati, da toženo stranko zastopa prava vešči državni organ, od katerega se pričakuje natančnost in velika stopnja skrbnosti tudi pri predložitvi ustreznega pooblastila za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožnikovi zahtevi in do pravnomočne odločitve v upravnem sporu zadržalo izvršitev dovoljenja Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 35601-108/2020-15 z dne 2. 11. 2020. Z navedenim dovoljenjem se je tam navedenim upravljavcem lovišč za obdobje do 30. 9. 2021 dovolil odvzem iz narave z odstrelom 220 osebkov vrste rjavi medved (Ursus arctos) in v tabeli določilo število in težnostne kategorije osebkov odstrela po posameznih območjih.

2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je pritožbo vložila tožena stranka. Predlaga naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne oziroma podrejeno, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožnik je dne 6. 4. 2021 na sodišče poslal vlogo naslovljeno "Komentar tožeče stranke na pritožbo tožene stranke zoper sklep o izdaji začasne odredbe". Vlogo je vložil tožnik sam po predsedniku društva, ki je vlogo tudi podpisal. Vloga torej ni vložena po odvetniku, niti ni izkazano ali zatrjevano, da ima oseba, ki jo je vložila, opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), zato je Vrhovno sodišče ni upoštevalo.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kolikor ZUS-1 ne določa drugače. Skladno s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki nima te pravice.

6. V obravnavani zadevi je pritožbo v imenu tožene stranke vložila oseba (vodja oddelka za premoženjskopravne, okoljske in geodetske zadeve), ki je sicer pooblaščena za zastopanje tožene stranke pred sodiščem prve stopnje (Upravnim sodiščem RS), ni pa pooblaščena za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem.

7. Iz predloženega pooblastila, št. 020-29/2018/187 z dne 7. 5. 2020, namreč izhaja, da je dano za odločanje v vseh upravnih zadevah iz pristojnosti Službe za upravno pravne zadeve in za zastopanje v upravnih sporih na Upravnem sodišču RS iz pristojnosti navedene službe. Iz pooblastila nadalje izhaja, da je dano na podlagi drugega odstavka 28. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in da se z njim preklicuje pred tem dano pooblastilo št. 020-29/2018/102 z dne 18. 9. 2019. 8. V tem upravnem sporu predloženo pooblastilo je po svoji naravi splošno pooblastilo. Z njim je minister pooblastil uradno osebo za vodenje in izdajo odločb v upravnem postopku. Hkrati je to osebo pooblastil tudi za zastopanje v upravnem sporu, vendar le pred Upravnim sodiščem, torej sodiščem prve stopnje. S tem je po presoji Vrhovnega sodišča omejil obseg pooblastila.

9. Čeprav mora pooblaščenec predložiti pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju (prvi odstavek 98. člena ZPP) in je upravni spor enovit postopek, kar pomeni, da pri vložitvi pritožbe ni treba vnovič predložiti pooblastila, je po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavni zadevi odločilna volja pooblastitelja, ki je omejil obseg pooblastila na postopek pred sodiščem prve stopnje (94. člen ZPP).1 Na tako omejitev pooblastila je sodišče vezano. Tako ne more šteti, da je bila pritožba dana brez pooblastila in s kasnejšo predložitvijo pooblastila, v smislu odobritve dejanja pooblaščenca, sanirati pomanjkljivost. Tudi ne more šteti, da kasnejša predložitev drugačnega pooblastila pomeni spremembo že predloženega pooblastila, saj je sprememba pooblastila možna le v naprej, ne pa za nazaj. Že zaradi pravne varnosti, kasnejša sprememba pooblastila ne more učinkovati na že opravljena dejanja. Ob tem tudi ni mogoče spregledati, da toženo stranko zastopa prava vešči državni organ, od katerega se pričakuje natančnost in velika stopnja skrbnosti tudi pri predložitvi ustreznega pooblastila za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem.

10. Pritožbo je torej vložila oseba, ki te pravice nima, saj je pooblaščena samo za zastopanje pred sodiščem prve stopnje, kar jasno in nedvoumno izhaja iz predloženega pooblastila (četrti odstavek 343. člena ZPP). Taka pritožba ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Ta določa, da obseg pooblastila določi stranka (prvi odstavek 94. člena ZPP), s tem da lahko pooblasti pooblaščenca samo za določena dejanja ali pa za vsa pravdna dejanja (drugi odstavek 94. člena ZPP).