Jedro

Pomembnost pravnega vprašanja je treba presojati glede na vsebino obravnavane zadeve.

Pomanjkljiv ali napačen pravni pouk v sodni odločbi ne more biti v škodo strank.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11. 7. 2006 (1. točka izreka sodbe in sklepa). Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote Nova Gorica, o popravi pomote v lokacijskem dovoljenju z dne 4. 4. 2003, s katerim je upravni organ prve stopnje popravil pomoto v izreku citiranega lokacijskega dovoljenja v delu, ki se nanaša na naklon strehe tako, da ta pravilno glasi „v naklonu do 45°“ namesto „ v naklonu 45°“. Z izpodbijanim sklepom pa sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks (2. točka izreka sodbe in sklepa). Ugotovilo je, da v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 13. člena Zakona o sodnih taksah – ZST (Ur. l. RS, št. 20/2004).

2. Zoper sodbo in sklep je tožnik po odvetniku dne 11. 6. 2008 vložil revizijo. Dovoljenosti revizije utemeljuje z navedbo, da ima izpodbijana odločitev zanj hude posledice, ker je lastnik sosednje nepremičnine, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (poseg v 33. in 67. člen Ustave Republike Slovenije) in da vrednost spornega predmeta presega znesek 20.000,00 EUR, saj mu bo zaradi gradbenega posega nastala škoda, ki bistveno presega navedeni znesek, kar predstavlja vrednost spornega predmeta. Meni, da so izkazani pogoji za dovolitev revizije po 1., 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V delu revizije, s katero izpodbija sklep, pa navaja, da je sklep nezakonit, ker je zoper sklep dopustna pritožba, sodišče pa mu je odreklo pravico do pritožbe.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident najprej uveljavlja obstoj pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji Vrhovnega sodišča revident trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil s trditvijo, da ima odločitev zanj hude posledice, ker je lastnik sosednje nepremičnine in mu bo zaradi gradbenega posega nastala škoda, ki bistveno presega znesek 20.000,00 EUR. Revident bi namreč moral svojo navedbo konkretizirati in konkretno opredeliti posledice oziroma škodo, ki mu bo nastala zaradi sklepa o popravi pomote, ki dopušča nižji naklon strehe in s tem nižji višinski gabarit objekta, in pojasniti zakaj so te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Ker revident tega ni storil, ni izkazan pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člen ZUS-1. 6. Z navedbo, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, poseg v 33. in 67. člen URS, revident uveljavlja tudi obstoj pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki med drugim določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je treba pomembnost pravnega vprašanja presojati glede na vsebino obravnavane zadeve (X Ips 774/2008 z dne 21. 1. 2009, X Ips 871/2007 z dne 29. 10. 2009, X Ips 818/2007 z dne 5. 11. 2008, X Ips 401/2008 z dne 23. 10. 2008). Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (X Ips 774/2008 z dne 21. 1. 2009, X Ips 871/2007 z dne 29. 10. 2009, X Ips 818/2007 z dne 5. 11. 2008, X Ips 401/2008 z dne 23. 10. 2008) pa mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine (4. člen ZUS-1 oziroma tretji odstavek 1. člen ZUS), revident pa pomembnega pravnega vprašanja tudi ni konkretiziral, pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. 7. Revident uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče meritorno odločalo, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. V obravnavanem primeru pravica oziroma obveznost stranke v izpodbijanem delu dokončnega upravnega akta ni izražena v denarni vrednosti in sodišče tudi ni meritorno odločalo. Zgolj navedba revidenta, da predstavlja vrednost spornega predmeta škoda, ki naj bi mu nastala in ki presega znesek 20.000,00 EUR, pa ne zadošča, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Pritožba ni utemeljena.

10. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijane sodbe in sklepa navedlo le, da zoper sodbo ni pritožbe. Na podlagi pomanjkljivega pravnega pouka je tožnik vložil revizijo tudi zoper sklep. Ker se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča, ki izhaja iz narave pravice do pritožbe kot ene temeljnih človekovih pravic (25. člen URS) šteje, da pomanjkljiv ali napačen pravni pouk v sodni odločbi ne more biti v škodo strank, je Vrhovno sodišče revizijo v tem delu obravnavalo kot pravočasno pritožbo.

11. Vrhovno sodišče je presodilo, da pritožba ni utemeljena. Nepopoln pouk o pravnem sredstvu sam po sebi namreč še ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka in s tem nezakonitost izpodbijanega sklepa. Izpodbijanemu sklepu pa tudi ni mogoče očitati kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Ob ugotovitvi, da znaša mesečni neto dohodek na družinskega člana 708 EUR, taksna obveznost za tožbo in sodbo pa 147,78 EUR (oziroma 1800 točk), tudi po presoji Vrhovnega sodišča zaradi plačila sodnih taks ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja oziroma se preživljajo njegovi družinski člani, kar je pogoj za oprostitev plačila sodnih taks po 13. členu ZST. Zato predlogu za oprostitev plačila sodnih taks prvostopno sodišče utemeljeno ni ugodilo.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.