Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravnomočno končan postopek se lahko zaradi novih dejstev in novih dokazov obnovi le, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v pravnomočno končanem postopku.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlagana obnova postopka ne dovoli, hkrati pa toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne stroške postopka v zvezi z obravnavanjem predloga za obnovo postopka.
Proti sklepu se pritožuje tožena stranka. Navaja, da sta toženca res pridobila fotokopiji pogodbe z dne 15.4.1880 in popravek knjižnice z dne 4.8.1881 že 22.10.1990. Vendar pa navedeni listini sami zase še nista predstavljali takšen nov dokaz, da bi lahko toženca predlagala obnovo postopka. Označbe na teh listinah so bile še stare in ne ustrezajo sedanjim zemljiškoknjižnim označbam ter je bilo potrebno opraviti identifikacijo s sedanjimi podatki. Treba je bilo nadalje še preveriti ves nadaljnji promet s sporno nepremičnino od leta 1980 pa do danes in v zvezi s tem pregledati vse ustrezne dokumente, poleg tega pa, tudi z angažiranjem izvedenca geometra ugotoviti relevantne podatke v arhivih geodetske službe. Šele ko je bilo vse to ugotovljeno, je lahko tožena stranka predlagala obnovo postopka, pri tem pa ni zamudila roka za vložitev zadevnega predloga.
Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga njeno zavrnitev.
Pritožba ni utemeljena.
Za presojo utemeljenosti in pravočasnosti vloženega predloga za obnovo postopka ni bistveno le to, kdaj je tožena stranka v zemljiški knjigi dvignila listini, na podlagi katerih je predlagala obnovo postopka, temveč to, ali bi navedene dokaze lahko uporabila že v postopku, preden je bil končan s pravnomočno sodno odločbo. Listine, na katere se sklicuje tožena stranka v predlogu za obnovo postopka oziroma na katere se sklicuje tudi v pritožbi, je tožena stranka dobila v arhivu zemljiškoknjižnega sodišča oziroma v arhivu geodetske službe. Vse te listine bi lahko nabavila že tekom rednega postopka in tudi tekom rednega postopka opravila vse raziskave, ki jih je po zatrjevanju pritožbe opravila po pravnomočnosti sodne odločbe oziroma po izdaji prvostopne sodbe v konkretni zadevi. Vse to pravilno ugotavlja prvostopno sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa, pri čemer je tudi pravilna prvostopna ugotovitev, da je tožena stranka morebitne pomote v zapisih pogodb oziroma v delu geodetske službe zatrjevala že v rednem postopku. Takrat bi lahko vse te podatke tudi v ustreznih arhivih preverila. Ob navedenem je torej pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni mogoče dovoliti obnove postopka na podlagi 9. tč. 421. čl. ZPP, ker za to niso dani pogoji po 2. odst. 422. čl. istega zakona. Prvostopno sodišče je torej pravilno in popolno ugotovilo relevantna dejstva in o zadevi odločilo ob pravilni uporabi določb 421. in sledečih členov ZPP. Pritožba je zato neutemeljena in jo je treba zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep (2. tč. 380. čl. ZPP).