Jedro

Pojma ugotovitveni zapisnik ZUP ne pozna, pozna pa pojem uradni zaznamek, vendar po določbi 2. odstavka 74. člena ZUP takšne listine ni mogoče sestavljati v zvezi z dejstvi, ki jih je uradna oseba ugotavljala v navedenem zapisniku. Gre namreč za dejstva, pomembna za presojo tožnikove pravice do pritožbe, torej za ključna dejstva sporne faze postopka, ki morajo biti izkazana z ustreznimi listinami pošte ali upravnega organa in ne zgolj z uradnimi opažanji uradne osebe, ki vodi postopek.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. ... z dne 22. 8. 2006 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške sodnega postopka v znesku 366,38 EUR v 15 dneh brezobrestno, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do dneva plačila.

Obrazložitev

: Oddelek za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Upravne enote A. je z odločbo št. ... z dne 31. 3. 2005 odobril pravni posel, ki sta ga sklenila A.A.A. in A.A., glede v odločbi navedenih kmetijskih zemljišč, nahajajočih se v k.o. B. in vpisanih pri vl. št. 140 te k.o. Tožnik je proti odločbi vložil pritožbo, ki jo je navedeni prvostopenjski organ s sklepom št. ... z dne 4. 5. 2004 zavrgel kot prepozno. V sklepu ugotavlja, da je bila navedena odločba vročena tožniku 8. 4. 2005 in da je bila vročilnica istega dne vrnjena prvostopenjskemu organu. Petnajstdnevni pritožbeni rok je začel teči 9. 4. 2005, zadnji dan pritožbenega roka pa se je iztekel v ponedeljek 25. 4. 2005. Iz poštnega žiga o oddaji priporočene pošiljke s pritožbo je razvidno, da je bila pritožba na pošto oddana 26. 4. 2005, torej prepozno, zaradi česar jo je bilo treba na podlagi 2. odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 22/05 – UPB1) zavreči. Zoper sklep o zavrženju pritožbe je tožnik vložil pritožbo, v kateri uveljavlja, da mu je bila izpodbijana odločba vročena 11. 4. 2005, saj je ta datum zapisan na vročilnici. Vročitev upravne odločbe se dokazuje z vročilnico, šele v primeru, če ni vročilnice ter na ta način ni mogoče dokazati vročitve in datuma vročitve, pride v poštev ugotavljanje vročitve z drugimi dokazi. Dne 8. 4. 2005 je bil tožnik šele obveščen o prispeli pošiljki, ki jo je nato dvignil na pošti dne 11. 4., kot je razvidno iz vročilnice, zato ni nobenega dvoma, da je bila vročitev opravljena 11. 4., in je pritožba, ki jo je vložil 26. 4. 2005, pravočasna.

Tožena stranka je z odločbo, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, pritožbo zoper navedeni sklep zavrnila. V obrazložitvi odločbe na podlagi podatkov upravnih spisov prvostopenjskega organa ugotavlja, da je prvostopenjski organ glede dneva vročitve odločbe tožniku opravil poizvedbe pri Pošti A., ker je bilo iz podatkov na vročilnici razvidno, da je bil dan vročitve odločbe dejansko sporen glede na to, da se po tožniku izpisani datum ni ujemal s poštnim žigom. Izpisani datum je 11. 4. 2005, poštni žig na vročilnici pa 8. 4. 2005. Tožena stranka ugotavlja, da je prvostopenjski organ v ugotovitvenem postopku ravnal pravilno, ko je upoštevajoč podatke iz potrjene poizvednice Pošte A. št. ... z dne 27. 5. 2005, po katerih je bila vročitev odločbe pri tožniku opravljena dne 8. 4. 2005, upošteval, da je pritožbeni rok za pritožnika začel teči 9. 4. 2005 in se iztekel 25. 4. 2005, ter ko je tožnikovo pritožbo, priporočeno oddano 26. 4. 2005, štel za prepozno vloženo.

Tožnik v tožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter bistveno kršitev pravil postopka iz 3. in 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP. Navaja, da je tožena stranka svojo odločitev oprla izključno na argument, da iz podatkov potrjene poizvednice pošte v A. št. ... z dne 27. 5. 2005 izhaja, da je bila vročitev prvostopenjske odločbe tožniku opravljena dne 8. 4. 2005. Odločba tožene stranke torej temelji na podatkih listine, glede katere tožniku ni bila dana možnost izjave, saj je bila poizvednica v upravni spis pridobljena šele 30. 5. 2005, to je po tem, ko je tožnik že vložil pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper odločbo. Tožena stranka bi morala z vsebino poizvednice tožnika seznaniti in mu dati možnost, da se o njej izjavi, kajti poizvednica je vsaj pomanjkljiva, ker iz nje izhaja, da jo je pošta poslala samodejno, ni na njej žiga upravne enote in podpisa osebe, ki je vodila postopek, na podlagi česar tožnik sklepa, da s strani upravne enote pošti poizvednica sploh ni bila poslana. Poizvednice tudi ne spremlja nobena druga dokumentacija, ki bi izkazovala datum vročitve. Poizvednica ni javna listina. Dalje navaja, da je odločbo prvostopenjskega organa prejel dne 11. 4. 2006 in da je poštni žig na vročilnici z datumom 8. 4. 2006 očitno pomotoma odtisnjen. Meni, da bi bilo zato potrebno pridobiti vso razpoložljivo dokumentacijo pošte, iz katere izhaja pot sporne vročilnice, in da ne zadošča „ugotovitveni zapisnik“ uradne osebe prvostopenjskega organa z dne 28. 4. 2005, ker tožnik pravilnosti tam navedenih dejstev oziroma korektnosti zapisnika ne more preizkusiti ter se tudi ne zadovolji z nepopolnimi in površnimi poizvedbami pri pošti. Ker bistvena dokumentacija, na podlagi katere bi bilo moč napraviti preizkus poizvednice in „ugotovitvenega zapisnika“ v upravnih spisih manjka, je izpodbijana odločba vsaj preuranjena. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo glede na navedena dejstva nezakonito posegla v jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, s čemer pa je bila tožniku dejansko vzeta tudi pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Tožnik zato predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev tožnikov stroškov sodnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o stroških do plačila.

Tožba je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga zavrnitev tožbe, ter strankama z interesom A.A. in A.A.A., ki na tožbo nista odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Med strankama ni spora o tem, da je bila odločba prvostopenjskega organa z dne 30. 3. 2005 osebno vročena tožniku. Prav tako ni spora o tem, da je vročitev izkazana z vročilnico, in da sta datuma na vročilnici, to je datum, ki ga je izpisal tožnik (11. 4. 2005) in datum, ki je odtisnjen na poštnem žigu (8. 4. 2005) različna. Iz tega je organ prve stopnje pravilno sklepal, da je pri vročitvi prišlo do pomote in skladno s 1. odstavkom 98. člena ZUP sam ugotavljal dan, ko je tožnik prvostopenjsko odločbo dejansko prejel, pri čemer pa se je po mnenju sodišča uradna oseba tega organa postopkovno nepravilno opirala na ugotovitve svojih osebnih poizvedb pri Pošti A., dokumentiranih v „ugotovitvenem zapisniku“ z dne 28. 4. 2005. Pojma ugotovitveni zapisnik namreč ZUP ne pozna, pozna pa pojem uradni zaznamek, vendar po določbi 2. odstavka 74. člena ZUP takšne listine ni mogoče sestavljati v zvezi z dejstvi, ki jih je uradna oseba ugotavljala v navedenem zapisniku. Gre namreč za dejstva, pomembna za presojo tožnikove pravice do pritožbe, torej za ključna dejstva sporne faze postopka, ki morajo biti izkazana z ustreznimi listinami pošte ali upravnega organa in ne zgolj z uradnimi opažanji uradne osebe, ki vodi postopek. Tudi tožena stranka se je, ko je ugotavljala datum prejema prvostopenjske odločbe, po presoji sodišča nepravilno opirala na poizvednico Pošte A. št. ..., izdano 27. 5. 2005, saj gre za prvič za listino, ki je bila izdana po tem, ko je organ prve stopnje že zavrgel pritožbo, drugič pa iz upravnih spisov ni razvidno, na čigavo zahtevo je bila izdana in listini tudi ni priložena kopija poštnega dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno dejstvo, potrjeno v poizvednici, da je bila odločba vročena prav 8. 4. 2005. S to listino tožnik v upravnem pritožbenem postopku tudi ni bil seznanjen, zato ima tožba prav, ko trdi, da ni imel možnosti izjaviti se o pravilnosti podatkov iz listine. Ker se izpodbijana odločba opira predvsem na to listino, ne da bi dokazno analizirala dejansko stanje, ugotovljeno v sklepu prvostopenjskega organa, je po presoji sodišča utemeljen tožbeni očitek, da je tožena stranka kršila določbo 3. točke 2. odstavka 237. člena ZUP, ki kot bistveno kršitev pravil upravnega postopka šteje primer, ko stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Sodišče je zato izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06), ki se po prehodnih določbah 104. in 105. člena ZUS-1 uporablja tudi za postopke, glede katerih do uveljavitve ZUS-1 še ni bilo odločeno.

Da bi lahko tožena stranka v nadaljevanju postopka stvar pravilno rešila, mora opraviti poizvedbe pri Pošti A. o tem, kdaj je bila odločba prvostopnega organa tožniku dejansko vročena, pri čemer naj zahteva od pošte tudi fotokopijo zadevnih podatkov iz dostavne knjige. Z rezultati poizvedb naj seznani tožnika ter mu določi ustrezen rok za izjavo. Če po tako dopolnjenem postopku ne bo mogla zanesljivo ugotoviti, da je dejanski datum vročitve odločbe prvostopenjskega organa različen od tistega, ki ga je na sporni vročilnici zapisal tožnik, naj kot datum vročitve upošteva zapisani datum.

Ker je tožnik v tem upravnem sporu s tožbo uspel, mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka skladno z določbami 23. člena ZUS in 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 16. členom ZUS. Te je sodišče odmerilo po veljavni Odvetniški tarifi (OT) in taksni tarifi za sodne takse (ZST – UPB1, Uradni list RS, št.20/04), in obsegajo 500 točk po tar. št. 30/1b OT, 2% na materialne stroške in 20% DDV ter sodno takso za tožbo v znesku 63,44 EUR (tar. št. 27/1 ZST), kar ob vrednosti točke 0,459 EUR skupaj znaša 366,38 EUR.