Jedro

Predlog za dopustitev revizije ne vsebuje sestavin iz četrtega odstavka 367b. člena ZPP. Zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, naj se ugotovi, da je lastnik spornih nepremičnin in hkrati, da mu je toženka dolžna izstaviti listino, na podlagi katere se bo vpisal v zemljiško knjigo.

2. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in takšno sodbo potrdilo. Dokazni postopek je prepričljivo pokazal, da o tožnikovi dobrovernosti ni mogoče govoriti. Zato pogoji za priposestvovanje niso izpolnjeni.

3. Zoper takšno sodbo vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije. V njem pojasnjuje, da je tožnik preprost človek, ki rad tudi preveč popije. Njegova razgledanost in iznajdljivost v pravnih postopkih ni velika. Trdi, da se dobrovernost domneva, opisuje dejanske okoliščine življenjskega primera ter izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.

4. Predlog ni popoln.

5. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnik v predlogu za dopustitev revizije ničesar od navedenega ni storil. Predvsem ni navedel spornega pravnega vprašanja, marveč se je v večjem delu vloge ukvarjal z vprašanji dejanskega stanja. Pravnih prvin dobre vere ni obravnaval. 7. Če stranka ne ravna po četrtem odstavku 367.b člena ZPP, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP). Iz tega razloga je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo.