Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženec je imel tudi dovolj časa za odgovor in pripravo na narok, tako da je pogoj iz 3. točke 21. člena ZMZPP izpolnjen.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Občinsko sodišče na Reki, Republika Hrvaška, je z delno sodbo na podlagi izostanka in sklepom odločilo, da mora toženec R. B. plačati tožnikom nerazdelno 110.400 hrvaških kun s pripadki, vlogo toženca in pooblastilo, ki ga je dal slovenskemu odvetniku, pa je štelo za umaknjeno. Ko sta sodba in sklep postala pravnomočna in izvršljiva, so predlagatelji prosili za posredovanje pri uveljavitvi terjatve Ministrstvo za pravosodje Republike Hrvaške in Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije.
2. Okrožno sodišče v Celju je v postopku za priznanje tuje sodne odločbe sklenilo, da se priznata delna sodba zaradi izostanka in sklep Občinskega sodišča na Reki, Republika Hrvaška P-3148/02-10 z dne 29. 12. 2003, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 28. 1. 2004. Proti temu se je zavezanec pritožil in sodišče je to štelo za ugovor, ki ga je s sklepom na seji senata dne 28. 1. 2007, zavrnilo.
3. Proti temu sklepu se je zavezanec pravočasno pritožil. Uveljavlja razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Opozarja na nepravilnosti pri vročanju vabila na glavno obravnavo, ki jih sodišče sicer ugotovi, a jih ne pojasni. V razlagi sklepa namreč ne pojasni, katere "najpomembnejše procesne predpostavke" je preizkusilo. Zavezanec meni, da bi moralo preizkusiti pravilnost ravnanja sodišča, ki je v Republiki Hrvaški določilo pooblaščenca za sprejemanje pisanj in o tem ni obvestilo toženca. Po njegovem bi bilo treba zahtevati ali pridobiti dokumentacijo sodišča tuje države, iz katere bo ugotovilo, da je toženec prejel sodna pisanja s pozivi na reakcijo, a je vse skupaj ignoriral. 4. Pritožba je bila vročena pooblaščencu predlagateljev, ki nanjo niso odgovorili.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Sodišče prve stopnje je za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb pravilno navedlo, da to ureja Zakon o mednarodnem zasebnem pravu (ZMZPP)(1), ki pa v 4. členu določa, da se ta zakon ne uporablja za razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali v mednarodni pogodbi. Ker Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah(2) ureja priznanje in izvršitev sodnih določb med navedenima državama, je treba uporabiti to mednarodno pogodbo. Pogoji za priznanje in izvršitev so določeni v 21. členu Pogodbe, v katerem je v prvem odstavku predvidenih 6 točk, in te je sodišče prve stopnje pravilno štelo za procesne predpostavke, ki jih je preizkusilo.
7. Glede na pritožbene navedbe je treba pojasniti, da je v 3. točki prvega odstavka 21. člena zapisano, da mora slovensko sodišče pred priznanjem in izvršitvijo hrvaške sodbe, ki je bila izdana v odsotnosti tožene stranke, ugotoviti, če je bila pravilno in pravočasno obveščena o postopku. Okrožno sodišče v Celju je iz odločbe, ki naj se prizna in izvrši lahko ugotovilo, da je Občinsko sodišče na Reki tožencu poslalo predlog, naj v 15 dneh imenuje pooblaščenca za vročitve na hrvaškem, sicer bo sodišče postavilo D. B., odvetnika na Reki, pozvalo ga je tudi, naj odgovori na tožbo in predloži podatke o svojih dohodkih ter mu poslalo vabilo na pripravljalni narok dne 29. decembra 2003. Da je bilo vse to tožencu osebno vročeno, se je sodišče prepričalo iz dopisa Ministrstva za pravosodje Republike Slovenija 787-834/03, v katerem je navedeno, da je bila opravljena osebna vročitev tožencu 8. julija 2003, torej je bil toženec pravilno obveščen. Toženec je imel tudi dovolj časa za odgovor in pripravo na narok, tako da je pogoj iz 3. točke 21. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah izpolnjen.
8. Sicer pa se pritožbeno sodišče pridružuje sodišču prve stopnje, da sodišče v postopku za priznanje in izvršitev tuje sodbe ne presoja pravilnosti tuje sodbe (tako imenovana révision au fond), marveč samo izpolnitev varovalnih mehanizmov (contrôle limité). Med njimi ni obveznosti, da bi bilo treba toženca ves čas postopka obveščati in mu pošiljati sodne odločbe, za to se mora potruditi sam. Zadošča, da je odločba pravnomočna in izvršljiva po pravu države izvora (1. točka prvega odstavka 21. člena Pogodbe). Če se toženec po prejemu tožbe in vabila na narok ni potrudil in se ni udeležil postopka ter je "vse skupaj ignoriral", kot navaja pritožba, naj trpi posledice.
9. Predlagatelji in Občinsko sodišče na Reki so ravnali v skladu z njihovimi predpisi in določili že navedene mednarodne pogodbe, zato ni razlogov za zavrnitev priznanja in izvršitve hrvaške sodne odločbe in njene izvršljivosti. Ker se tako izkaže, da pritožba prve nasprotne udeleženke ni utemeljena, jo je sodišče po 353. členu ZPP zavrnilo.
.Op. št. (1): Uradni list RS, št. 10/1994 Op. št. (2): Uradni list RS, št. 10/1994