Jedro

S predajo tožnikov Republiki Hrvaški izpodbijani akt ne posega več v nobeno pravico tožnikov, ki bi jo bilo mogoče varovati z odpravo izpodbijanega akta in vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje. Tožena stranka ima tako prav, da v takih okoliščinah tožnika nimata več pravnega interesa za tožbo na odpravo akta in za vrnitev zadeve toženi stranki v ponoven postopek.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče je dne 23. 4. 2025 prejelo tožbo tožnikov zoper izpodbijani sklep, s katerim je tožena stranka združila postopka in zavrgla njuni prošnji za mednarodno zaščito, ker bosta predana Republiki Hrvaški kot odgovorni članici EU za obravnavo njihovih prošenj. V četrti točki izreka je navedeno, da se predaja izvrši najkasneje v šestih mesecih od 18. 7. 2025 ali od prejema pravnomočne sodne odločbe v primeru, da je bila predaja odložena z začasno odredbo oziroma v 18 mesecih, če prosilca samovoljno zapustita azilni dom ali njegovo izpostavo.

2.V tožbi sta uveljavljala, da so jih policisti na Hrvaškem, kjer niti nista zaprosila za azil, zaprli ločeno, niso poskrbeli niti za vodo niti za hrano. Na njiju so kričali, ta da sta se jih bala. Vzeli so jima nahrbtnika in mobilna telefona. O ničemer nista bila informirana. Odpeljali so ju do nekega kraja in jim tam rekli, naj gresta ven in sta hodila po železnici do Slovenije. Če prstnih odtisov ne bi dala, bi jih zaprli in zadržali. V Sloveniji, ko so ju vrnili iz Italije, je bilo povsem drugače, takoj so jima priskrbeli prevajalca. Tožbi sta priložila informacije o stanju na Hrvaškem, ki naj bi izkazovale, da prosilce tam bodisi vrnejo v BiH, ali pa jih odpeljejo proti slovenski meji in jim tam ukažejo, naj izginejo. V tožbi sta uveljavljala, da tožena stranka ni pravilno ugotovila dejanskega stanja na Hrvaškem, predlagala sta odpravo sklepa oziroma razveljavitev in vrnitev zadeve toženi stranki v ponovno odločanje. Predlagala sta zaslišanje in izdajo začasne odredbe in sicer odložitev izvršitve izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe glede na to, da sta seznanjena, da tožena stranka kljub teku upravnih sporov in pred njihovimi zaključki vrača prosilce na Hrvaško.

3.Upravno sodišče je dne 24. 10. 2025 prejelo obširen odgovor na tožbo s strani tožene stranke s predlogom, da sodišče tožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4.Dne 27. 11. 2025 je sodišče prejelo obvestilo tožene stranke, da sta bila tožnika dne 27. 11. 2025 predana Republiki Hrvaški. To obvestilo je sodišče dne 27. 11. 2025 posredovalo pooblaščenki tožnikov, ki je odgovorila z vlogo z dne 9. 12. 2025, da sta se tožnika vrnila v Slovenijo, da sta nastanjena v izpostavi Azilnega doma v Logatcu in da naj sodišče nemudoma odloči o predlogu za začasno odredbo.

5.Dne 10. 12. 2025 je sodišče poslalo obvestilo pooblaščenki in toženi stranki, da bo sodišče v prihodnjih dneh odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe (listovna št. 14).

6.Na to obvestilo sodišča je odgovorila tožena stranka z dopisom z dne 16. 12. 2025, da sta bila prosilca predana Hrvaški dne 27. 11. 2025, da sta se dne 30. 11. 2025 vrnila v Republiko Slovenijo in da sta dne 8. 12. 2025 vložila drugi prošnji za priznanje mednarodne zaščite. Zato tožena stranka meni, da "v predmetnem upravnem sporu ni več pravnega interesa".

7.To vlogo tožene stranke je sodišče vročilo pooblaščenki tožnikov in jo pozvalo, naj navede sodišču, ali glede na dejstvo, da teče postopek o drugi prošnji za mednarodno zaščito, umika tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe v predmetni zadevi.

8.Pooblaščenka je z vlogo z dne 5. 1. 2026 odgovorila, da sta bila tožnika dne 27. 11. 2025 deportirana ob 4.00 zjutraj kljub temu, da teče sodni postopek in je bil vložen predlog za izdajo začasne odredbe. Pooblaščenka je dodala: "Vsaka naslednja prošnja prosilcev za mednarodno zaščito bo obravnavana strožje. V novem postopku je oziroma bo tudi določen rok za predajo prosilcev, ki ne bo tekel od 18. 7. 2025."

Obrazložitev k prvi točki izreka:

Tožba se zavrže.

9.Po ustaljeni sodni praksi vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes, ki mora kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.1 Če sodišče ugotovi, da tožnik nima več pravnega interesa za tožbo, jo kot nedovoljeno zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1).

10.Tožnika sta po pooblaščenki v tem upravnem sporu uveljavljala, da naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek in naj sodišče ob tem izda začasno odredbo tako, da se zadrži izvršitev izpodbijane odločbe do izdaje pravnomočne sodbe v tem upravnem sporu. Izpodbijana odločba je bila že izvršena dne 27. 11. 2025, zato predaje, ki je bila izvršena dne 27. 11. 2025, ni mogoče zadržati; in ker že izvršeni izpodbijani akt ne posega več v nobeno pravico tožnikov, ki bi jo bilo mogoče varovati z odpravo izpodbijanega akta in vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje, ima tožena stranka prav, da v takih okoliščinah tožnika nimata več pravnega interesa za tožbo na odpravo akta in za vrnitev zadeve toženi stranki v ponoven postopek. Med strankama namreč ni sporno, da sta tožnika podala novo prošnjo za mednarodno zaščito, o kateri teče nov upravni postopek in bo izdan nov upravni akt, katerega zakonitost bosta tožnika lahko preizkusila v novem upravnem sporu. Sodišče je namreč v upravnem sporu na podlagi tožbe za presojo zakonitosti upravnega akta vezano na tožbeni predlog oziroma na tožbeni zahtevek in samo v mejah tožbenega predloga preizkuša zakonitost izpodbijanega akta (prvi odstavek 40. člena ZUS-1).

11.V konkretnem primeru je bil predlog tožnikov, da sodišče izpodbijani akt odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponoven postopek, ki ga pooblaščenka ni spremenila po izmenjavi vlog v zvezi z okoliščinami po predaji tožnikov Hrvaški. Glede na postavljeni zahtevek oziroma tožbeni predlog pa tožnika nimata več pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu. To pa seveda ne preprečuje, da v morebitnem novem upravnem sporu na podlagi novega upravnega akta tožene stranke okoliščine po predaji tožnikov Hrvaški ne bi mogle biti vključene v presojo sodišča v novem upravnem sporu.

12.Sodišče je zato na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ob upoštevanju določila člena 47(1) in (2)Listine EU o temeljnih pravicah, zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnikov zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnikov, kot sta to korist hotela zavarovati tožnika s tožbenim predlogom.

Obrazložitev k drugi točki izreka:

13.Ker niso izpolnjene procesne predpostavka za sprejem tožbe v vsebinsko obravnavo, tudi niso izpolnjeni pogoji za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe (5. odstavek 36. člena ZUS-1 v zvezi z 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Glej na primer sodno odločbo Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 63/2021, 21. 4. 2021, 9. točka obrazložitve.