Jedro

Merilo, po katerem posamezni ponudnik zgolj zato, ker nima sedeža matičnega podjetja oziroma izpostave na območju občine, dobi nižje število točk v primerjavi s ponudniki z območja občine, ne ustreza zahtevi po enaki obravnavi kandidatov v postopku podeljevanja koncesije. Ta zahteva je vsebovana v 12. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki izrecno prepoveduje t.i. krajevno diskriminacijo ponudnikov, kamor nedvomno sodi tudi diskriminacija glede na sedež oziroma izpostavo ponudnika.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Občinske uprave občine Gornja Radgona št. 122-10/2016-U102 z dne 14. 4. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR, povečane za DDV, v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

IV. Zahtevek Doma starejših občanov A. d.o.o.. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Občinska uprava Občine Gornja Radgona (v nadaljevanju občinska uprava) koncesijo za izvajanje javne službe pomoč družini na domu na območju Občine Gornja Radgona kot najugodnejšemu ponudniku podelila A. d.o.o. (točka 1 izreka). Odločila je, da se koncesijska pogodba sklene za določen čas, za dobo 10 let in se lahko podaljša na predlog koncesionarja, vendar največ za čas, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba (točka 2 izreka). Najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe skleneta koncedent in izbrani koncesionar koncesijsko pogodbo. Koncesija se odvzame, če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi koncesije, ne podpiše koncesijske pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu z zakonom (točka 3 izreka). Kot neuspešni je občinska uprava zavrnila ponudbi B. (točka 4 izreka) ter C. so.p. (točka 5 izreka). Odločila je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (točka 6 izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe občinska uprava pojasnjuje, da je bil dne 4. 11. 2016 v Uradnem listu RS objavljen Javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne službe pomoč družini na domu v Občini Gornja Radgona (v nadaljevanju Javni razpis), ki je določal pogoje in kriterije za podelitev koncesije. Na Javni razpis sta se poleg tožnice prijavila še A. d.o.o. in C. so.p. Po ugotovitvi strokovne komisije so bile vse ponudbe pravilne, popolne in pravočasne.

3. Strokovna komisija je v postopku za mnenje zaprosila Socialno zbornico Slovenije, ki je programa tožnice in C. so.p. ocenila pozitivno, program A. d.o.o. pa je ocenila s pozitivnim mnenjem s pridržkom.

4. Po pridobitvi mnenj Socialne zbornice Slovenije je strokovna komisija ponudbe ocenila po posameznih razpisnih merilih.

5. Po merilu cene storitve na efektivno uro je tožnica od možnih 40 točk prejela 39,6 točk, A. d.o.o. 40 točk in C. so.p. 37,5 točk. 6. Po merilu programa dela so lahko ponudniki dobili do 20 točk. Strokovna komisija je pri ocenjevanju ponudb po navedenem merilu upoštevala izdelana strokovna menja Strokovne zbornice Slovenije, ki podajajo pisno oceno izpolnjevanja meril, vezanih na predloženi program dela ponudnikov.

7. Občinska uprava pojasnjuje, kako je strokovna komisija po tem kriteriju glede na postavljena merila podrobneje ovrednotila vloge posameznih ponudnikov. Tožnica je po tem kriteriju prejela skupaj 18 točk (za organizacijo in fleksibilnost izvajanja javne službe 9,5 točk, saj je Socialna zbornica Slovenije ugotovila, da ta kriterij izpolnjuje v večji meri, po kriteriju multidisciplinarnosti obravnave je prejela 4 točke, ker je ugotovila, da izpolnjuje zahteve po tem kriteriju v manjši meri, po kriteriju strokovnih kompetenc vodje programa pa je prejela 4,5 točke, ker po mnenju Socialne zbornice Slovenije ta kriterij izpolnjuje v večji meri).

8. A. d.o.o. je kot izbrani ponudnik po tem kriteriju prejel 17,5 točk (9 točk po kriteriju organizacije in fleksibilnosti izvajanja javne službe, ker je Socialna zbornica Slovenije ugotovila, da ponudnik izpolnjuje ta kriterij v manjši meri, 4,5 točke po kriteriju multidisciplinarnosti obravnave, ker ponudnik izpolnjuje ta kriterij v večji meri ter 4 točke po kriteriju strokovnih kompetenc vodje programa, ker omenjeni kriterij izpolnjuje v manjši meri).

9. Na podoben način je bila po tem merilu ovrednotena tudi ponudba C. so.p., ki je prejel 20 točk. Socialna zbornica Slovenije je namreč ugotovila, da postavljena merila izpolnjuje v celoti.

10. Po merilu referenc oziroma drugih ugodnosti so lahko ponudniki prejeli do 10 točk, in sicer do 5 točk za reference za izvajanje storitve pomoč družini na domu in do 5 točk za druge ugodnosti ponudnika za uporabnike programa in njihove svojce. Pri tem so se upoštevale največ tri reference za vsako storitev za zadnjih 10 let, vsaka referenca pa je štela 2 točki. Po tem kriteriju so vsi trije ponudniki prejeli 10 točk. 11. Po merilu oddaljenosti sedeža oziroma izpostave ponudnika od območja, za katero bo podeljena koncesija, so ponudniki lahko prejeli do 10 točk, in sicer 10 točk, če ima ponudnik sedež matičnega podjetja na območju Občine Gornja Radgona, 5 točk, če ima ponudnik sedež matičnega podjetja izven Občine Gornja Radgona in izpostavo na območju Občine Gornja Radgona in 2 točki, če ima ponudnik sedež matičnega podjetja in izpostavo območja izven Občine Gornja Radgona.

12. Po tem kriteriju je tožnica prejela 5 točk, ker ima na območju Občine Gornja Radgona zgolj izpostavo, ostala dva ponudnika, ki imata sedež na območju Gornje Radgona, pa sta po tem kriteriju prejela vsak 10 točk. 13. Tožnica je tako po vseh kriterijih skupaj prejela 72,6 točk, ostala dva ponudnika pa sta prejela vsak 77,5 točke.

14. V Javnem razpisu je bilo določeno, da bo koncedent v primeru, če bosta bosta dva ponudnika zbrala enako število največ doseženih točk, ponudnika pozval k ponovni oddaji ponudbe, vendar zgolj v delu cene storitve na efektivno uro. Občina Gornja Radgona je tako ponudnika z največ doseženimi točkami pozvala k ponovni oddaji ponudbe in nato kot najugodnejšo izbrala ponudbo A. d.o.o. Ponudbi ostalih dveh ponudnikov pa je kot neuspešni zavrnila.

15. V uvodu tožbe tožnica pojasnjuje, da je kljub napačnemu pravnemu pouku v izpodbijani odločbi (v kateri je navedeno, da je zoper odločbo možna pritožba) v zakonsko določenem roku 30 dni od prejema izpodbijane odločbe vložila tožbo v upravnem sporu.

16. Zatrjuje, da bi morala občinska uprava vlogo izbranega ponudnika zavreči, ker njegova ponudba ni bila popolna, saj ji ni bil priložen obrazec OBR-3 z organizacijsko shemo, ki je bila v skladu z določili Javnega razpisa obvezna priloga ponudbe.

17. Občinska uprava je po njenem mnenju določila postopka kršila tudi zato, ker je preostala ponudnika pozvala k dopolnitvi ponudbe v delu cene na efektivno uro. Takšno ravnanje je namreč v nasprotju z določbo prvega odstavka 47.a člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV), ki določa, da lahko ponudnik vlogo dopolnjuje oziroma spreminja le do preteka razpisnega roka. Je pa tudi diskriminatorno, saj tožnica k dopolnitvi ponudbe ni bila pozvana.

18. Tožnica nasprotuje tudi samemu Javnemu razpisu, za katerega meni, da je v delu, ki se nanaša na merilo oddaljenosti sedeža oziroma izpostave ponudnika od območja, za katero bo podeljena koncesija, nezakonit, saj predstavlja nedovoljeno diskriminacijo ponudnika, ki nima sedeža na območju občine Gornja Radgona. Za takšno razlikovanje ponudnikov po mnenju tožnice ni objektivnih razlogov.

19. Do napačnega točkovanja ponudb je, kot meni tožnica, prišlo tudi po merilu ocene programa dela. Kljub temu, da je Socialna zbornica Slovenije programu izbranega ponudnika podelila mnenje s pridržkom, izbrani ponudnik pa tudi ni predložil popolnega programa dela (manjka organizacijska shema), je občinska uprava izbranemu ponudniku po tem kriteriju dodelila zgolj 0,5 točke manj kot tožnici, ki je od Socialne zbornice Slovenije prejela pozitivno mnenje.

20. V tem delu izpodbijana odločba po mnenju tožnice tudi ni ustrezno obrazložena. Strokovna komisija bi se morala izrecno opredeliti do ugotovljenih pomanjkljivosti programa dela Socialne zbornice Slovenije in jih pri točkovanju ustrezno upoštevati.

21. Glede ocene ponudb po merilu referenc pa tožnica navaja, da je edina od ponudnikov, ki že izvaja socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu, zaradi česar ostala dva ponudnika po tem kriteriju ne bi smela dobiti enakega števila točk kot tožnica. Po pregledu spisovne dokumentacije izbranega ponudnika je tožnica še ugotovila, da je občinska uprava upoštevala tudi referenco, ki jo je izbranemu ponudniku v zvezi z opravljanjem storitev pranja in likanja izdala družba X d.d. ter neožigosano referenco Y. v zvezi z nepovezanimi storitvami. V obeh omenjenih primerih po mnenju tožnice ne gre za reference v zvezi z opravljanjem socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, zaradi česar bi moral izbrani ponudnik po tem kriteriju prejeti vsaj 5 točk manj.

22. Kot še dodaja tožnica, tudi ni razumljivo, v odločbi pa tudi ni pojasnjeno, zakaj so po tem merilu dobili vsi ponudniki - ne glede na število predloženih referenc - enako število točk. 23. Glede na obrazloženo tožnica sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo istemu organu v ponovno postopek. Zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka z DDV in zakonskimi zamudnimi obrestmi.

24. V odgovoru na tožbo in v pripravljalni vlogi toženka pojasnjuje, da pravico do pritožbe zoper odločbo o izbiri koncesionarja določa 13. člen Odloka o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe pomoč družini na domu v Občini Gornja Radgona, na katerem temelji tudi objavljen Javni razpis.

25. Glede očitka, da izbrani ponudnik ni predložil obrazca OBR-3, pojasnjuje, da je le-ta predložil program dela in ga tudi opisal. To je bil razlog, da strokovna komisija njegove ponudbe ni zavrnila kot nepopolne.

26. Toženka zavrača očitek o diskriminaciji tožnice zaradi poziva ostalima ponudnikoma, naj oddata novo ponudbo v delu, ki se nanaša na ceno storitve na efektivno uro, potem ko je bilo ugotovljeno, da sta dosegla enako število točk. 27. Glede očitka o nezakonitosti razpisnega merila o oddaljenosti sedeža oziroma izpostave ponudnika pa toženka pojasnjuje, da je Občina Gornja Radgona razpršeno območje, zaradi česar je hitra dostopnost do uporabnikov socialnovarstvene storitve pomembna. Merilo oddaljenosti sedeža oziroma izpostave po njenem mnenju zato ne predstavlja nedovoljene diskriminacije.

28. Strokovno mnenje Socialne zbornice Slovenije je strokovna komisija upoštevala v celoti. Na podlagi ugotovitev iz mnenja je ponudnikom tudi dodelila ustrezno število točk. 29. Kot še poudarja, v Javnem razpisu ni bilo določeno, da lahko ponudbe oddajo le osebe, ki že izvajajo koncesijo na določenem območju, kot to napačno meni toženka. Izbrani ponudnik je registriran za izvajanje pomoči na domu, z izvajanjem določenih nalog pa po mnenju toženke že opravlja storitve pomoči družini na domu, kot so pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (npr. pomoč pri oblačenju in slačenju, transfer iz postelje, različne storitve delovne terapije), gospodinjske aktivnosti (npr. prinašanje pripravljenih obrokov hrane na dom, pranje in likanje perila) in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (npr. vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, prostovoljci in sorodstvom ter organiziranje družabnih dogodkov). Navedeno po mnenju toženke dokazuje, da so predložene reference za izvajanje storitve pomoč družini na domu v skladu z zahtevami Javnega razpisa.

30. Glede na obrazloženo toženka sodišču predlaga, da tožbo, ki je po njenem mnenju nesklepčna ter nesubstancirana, zavrže. Podrejeno pa predlaga, da tožbo zavrne, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

31. Odgovor na tožbo je podal tudi izbrani ponudnik, ki v postopku nastopa kot prizadeta stranka, ki bi ji bila odprava izpodbijane odločbe lahko v škodo.

32. Navaja, da tožbeni očitek o nepopolnosti ponudbe ni utemeljen, saj Javni razpis ni zahteval obvezne predložitve obrazca OBR-3 z organizacijsko shemo. Določeno je namreč bilo, da ponudnik predloži podpisan in ožigosan program izvajanja storitve na območju Občine Gornja Radgona ali podpisano in ožigosano predvideno organizacijsko shemo, pri čemer sta eden ali drugi dokument enakovredna.

33. Poudarja, da je mnenje Socialne zbornice Slovenije po Pravilniku o izdajanju strokovnih mnenj zbornice lahko le pozitivno ali negativno in dodaja, da je Socialna zbornica Slovenije k programu dela, ki ga je predložila, podala pozitivno mnenje.

34. Glede merila kraja sedeža oziroma izpostave pa poudarja, da obstajajo zanj objektivni in utemeljeni razlogi, saj je bližina sedeža matičnega podjetja na zelo geografsko razgibanem in razpršenem območju Občine Gornja Radgona ključna pri zagotavljanju socialnovarstvene storitve.

35. Zanika očitek v tožbi, da reference, ki jih je predložila, nimajo povezave z opravljanjem storitev, ki so predmet koncesije. Za izvajanje teh storitev je tudi registrirana.

36. Sodišču predlaga, da tožbo zavrže, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

37. Zavod za pomoč družini na domu C. so.p., na tožbo ni odgovoril. K I. točki izreka:

38. Tožba je utemeljena.

39. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje pravilnost postopka izbire koncesionarja za izvajanje javne službe pomoč družini na domu v Občini Gornja Radgona.

40. Omenjena javna služba, ki jo zagotavlja občina, obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo (tretji odstavek 15. člena v zvezi z drugim odstavkom 43. člena ZSV). Koncesijo za opravljanje javne službe podeli na podlagi javnega razpisa in na podlagi mnenja socialne zbornice občinski organ, pristojen za socialno varstvo (drugi in peti odstavek 44. člena ZSV), potem ko komisija za koncesije poda predlog podelitve koncesije (šesti odstavek 47.b člena ZSV).

41. Po izrecni določbi prvega odstavka 47.č člena ZSV zoper odločbo o podelitvi koncesije ni pritožbe, možen pa je upravni spor. Ureditev, vsebovana v Odloku o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe pomoč družini na domu v Občini Gornja Radgona, ki zoper odločbo o podelitvi koncesije dopušča pritožbo, je zato v nasprotju z zakonom kot hierarhično višjim predpisom, s katerim morajo biti v skladu tudi občinski predpisi (tretji odstavek 153. člena Ustave RS). Tožnica je tako kljub napačnemu pravnemu pouku v izpodbijani odločbi ravnala pravilno, ko je, sklicujoč se neposredno na zakon, zoper odločbo vložila tožbo v upravnem sporu.

42. V zvezi z ugovorom o nepopolnosti vloge izbranega ponudnika zaradi manjkajoče organizacijske sheme pa sodišče pojasnjuje, da iz vsebine Razpisne dokumentacije Javnega razpisa (na str. 12) izhaja, da predložitev organizacijske sheme ni bila obvezna, če je ponudnik predložil program izvajanja storitve na območju Občine Gornja Radgona. Ker je izbrani ponudnik program izvajanja storitve predložil (to med strankami niti ni sporno), je ugovor o nepopolnosti njegove ponudbe neutemeljen.

43. Prav tako ni utemeljen očitek v tožbi o spremembi ponudb v nasprotju z določbo 47.a člena ZSV, ki izrecno prepoveduje spreminjanje in dopolnjevanje ponudb po poteku razpisnega roka. V obravnavani zadevi namreč ni šlo za primer spremembe ponudb po omenjeni določbi zakona, saj sta ponudnika ponudbi v delu ponujene cene storitve spremenila na poziv občinskega organa potem, ko so bile ponudbe vseh ponudnikov že ovrednotene po posameznih razpisnih merilih, in sicer upoštevaje 14. točko Javnega razpisa, ki določa način oz. posebno merilo za izbor najugodnejšega ponudnika v primeru, ko dva ponudnika dosežeta enako najvišje možno število točk. V takšnem primeru se k ponovni oddaji ponudb v delu, ki se nanaša na ceno storitve na efektivno uro, utemeljeno pozove le ponudnika z največ točkami – z namenom, da se izbere najugodnejšega ponudnika. Tovrstno spreminjanje ponudb zato ni v nasprotju s predpisi in tudi ne pomeni diskriminacije ponudnikov.

44. Utemeljen pa je po presoji sodišča tožbeni ugovor o neustrezni obrazložitvi izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na točkovanje ponudb po merilu programa dela. Kot izhaja iz Razpisne dokumentacije Javnega razpisa, se je po tem merilu ocenjevala kvaliteta predloženega programa izvajanja storitev, in sicer z vidika: a) organizacije in fleksibilnosti izvajanja javne službe (to je vzpodbujanja aktivnosti in socialnega vključevanja uporabnikov ter dodatnih aktivnosti za uporabnike, komunikacijske dostopnosti in odzivnosti, organiziranosti delovnega procesa, reševanja nujnih primerov itd.) - 10 točk; b) multidisciplinarnosti obravnave (to je sodelovanja z zunanjimi službami - CSD, RK, zdravnik, policija, patronažna služba) – 5 točk in c) strokovnih kompetenc vodje programa (to je njegovih izkušenj, strokovnega znanja in drugih kompetenc) – 5 točk. 45. Pri obrazložitvi odločbe v tem delu se občinska uprava sklicuje na pridobljena strokovna mnenja Socialne zbornice Slovenije, ki se je v mnenjih opredelila o ustreznosti ponudnikov ter primernosti njihovih programov dela z vidika strokovnih in kadrovskih kriterijev za izvajanje socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu. Kot pojasnjuje, se je strokovna komisija odločila, da bo glede na pridobljena mnenja programom ponudnikov točke po navedenem merilu dodelila glede na to, v kakšnem obsegu ti izpolnjujejo podrobnejše kriterije, navedene v točkah od a) do c). Zakaj konkretno je presodila, da program posameznega ponudnika izpolnjuje posamezno merilo „v celoti“, „v večji meri“ ali „manjši meri“ oz. ga sploh „ne izpolnjuje“ (od te ugotovitve je bilo odvisno tudi dodeljeno število točk), v obrazložitvi odločbe občinska uprava ni pojasnila, čeprav je to dolžna storiti tudi v primeru, ko sledi mnenju Socialne zbornice Slovenije.

46. Zaradi neustrezne obrazložitve izpodbijane odločitve v tem delu ni mogoče ugotoviti, zakaj so ponudbe posameznih ponudnikov po kriteriju kvalitete programa dela prejele tako različno število točk, to pa onemogoča tudi sodni preizkus pravilnosti izpodbijane odločitve.

47. Pri oceni ponudb so bile v skladu z merili Javnega razpisa med drugim upoštevane tudi predložene reference za izvajanje storitve pomoč družini na domu in druge ugodnosti, ki jih ponudniki nudijo uporabnikom programa in njihovim svojcem (storitve socialnega servisa, organiziranje prostočasne aktivnosti in drugo). Po tem merilu je vsak ponudnik lahko prejel do 10 točk (5 točk za predložene reference in 5 točk za izkazane druge ugodnosti). Pri tem so se (ne glede na število predloženih referenc) po izrecni določbi Javnega razpisa upoštevale zgolj 3 reference za vsako storitev za zadnjih 10 let. 48. Občinska uprava je po tem merilu vsem ponudnikom dodelila največje možno število točk, pri čemer iz obrazložitve odločbe ni razvidno, ali je reference presojala tudi po vsebini v smislu njihove skladnosti z zahtevami Javnega razpisa. Po določilu Javnega razpisa so se namreč lahko upoštevale zgolj reference v zvezi z izvajanjem storitve pomoč družini na domu. Tako ponudnik, ki sicer izvaja storitve institucionalnega varstva v zavodu, a ne nudi hkrati tudi celovitega nabora storitev pomoči družini na domu v smislu določb ZSV in 6. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, po mnenju sodišča ne more predložiti referenc, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri vrednotenju ponudb po navedenem merilu, kot na to pravilno opozarja tudi tožnica. Referenc v smislu obravnavanega Javnega razpisa tudi ne more podeliti gospodarska družba, ki ji ponudnik nudi storitve likanja in pranja, saj te storitve niso predmet socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu. Reference predstavljajo namreč po svoji vsebini priporočila, dana ponudniku, ki temeljijo na preteklih dobrih izkušnjah (npr. koncedenta, uporabnikov storitev) v zvezi z izvajanjem storitev pomoči družini na domu. Ponudnik, ki storitev pomoči družini na domu (še) ne opravlja (čeprav je morda registriran za izvajanje te dejavnosti), referenc, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri odločanju o podelitvi koncesije, ne more predložiti.

49. Prav tako je utemeljen ugovor tožnice o diskriminatornosti razpisnega merila, ki se nanaša na oddaljenost sedeža oz. izpostave ponudnika od območja, za katero bo podeljena koncesija. Navedeno merilo, po katerem posamezni ponudnik zgolj zato, ker nima sedeža matičnega podjetja oz. izpostave na območju Občine Gornja Radgona, dobi nižje število točk (zgolj 5 točk ali 2 točki od možnih 10 točk) v primerjavi s ponudniki z območja občine, ne ustreza zahtevi po enaki obravnavi kandidatov v postopku podeljevanja koncesije. Ta zahteva je vsebovana v 12. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljevanju ZJZP), ki izrecno prepoveduje t.i. krajevno diskriminacijo ponudnikov, kamor nedvomno sodi tudi diskriminacija glede na sedež oz. izpostavo. Skladno s sodno prakso so prepovedana diskriminatorna razpisna merila, če zanje ni najti objektivno utemeljenih oz. razumnih razlogov v javnem interesu (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 409/2012 z dne 18. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 890/2013 z dne 2. 4. 2014). Razpršenost uporabnikov storitev zaradi razgibanosti terena v občini po presoji sodišča ne utemeljuje takšnega razpisnega merila, saj je bistvo socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu prav v izvajanju storitev na domu uporabnika, ki je zaradi invalidnosti, starosti ali drugih razlogov oviran v svoji mobilnosti. Z vidika uporabnika tako ni pomembno, kje ima izvajalec storitve sedež oz. izpostavo. Dolžina poti do uporabnika se lahko odrazi le v ceni storitve na efektivno uro, ki pa predstavlja posebno merilo Javnega razpisa. Ker torej toženka po presoji sodišča ni izkazala opravičljivega razloga za neenako obravnavo ponudnikov glede na kraj njihovega sedeža oz. izpostave, je Javni razpis v delu, ki se nanaša na obravnavano merilo, zaradi nedopustne neenake obravnave ponudnikov nezakonit ter v nasprotju z ustavno določbo o enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS).

50. Zaradi ugotovljenih kršitev pravil postopka ter nepravilne uporabe materialnega prava je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijano odločbo je odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek, v katerem toženka, ki je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), pri odločanju ne bo smela upoštevati razpisnega merila, za katerega je sodišče ugotovilo, da diskriminira ponudnike.

51. Sodišče je o tožbi odločilo na seji brez glavne obravnave, saj je bilo v postopku bistveno predvsem vprašanje pravilne razlage in uporabe materialnega in procesnega prava, ki je podlaga za podelitev koncesije (59. člen ZUS-1).

K točki II izreka:

52. Sodišče je zahtevku tožnice za povrnitev stroškov postopka ugodilo v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter upoštevaje določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik (kot je to v obravnavanem primeru), priznajo stroški v višini, navedeni v izreku te odločbe.

K točki III izreka:

53. Toženec v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost aktov, po 25. členu ZUS-1 ni upravičen do povračila stroškov postopka. Zato je sodišče zahtevek toženke za povračilo stroškov postopka zavrnilo.

K točki IV izreka:

54. Upoštevaje določbo prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, pa je sodišče zavrnilo tudi zahtevek Doma starejših občanov A. d.o.o. za povrnitev stroškov postopka, saj je omenjena družba v postopku nastopala kot prizadeta stranka na strani toženke, ki v postopku ni uspela (sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015).