Jedro

Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na določilo četrtega odstavka 98. člena ZPP, ki določa, da če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. Ker zavržena vloga ni ne tožba ne pravno sredstvo, pač pa vloga tožnice, vložena po pooblaščencu, ki po presoji sodišča prve stopnje ni imel ustreznega pooblastila tožnice za vložitev te vloge, bi lahko sodišče prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 98. člena ZPP nadaljevalo postopek, ne da bi upoštevalo to vlogo.

Pravnomočen vpis zakonitega zastopnika v sodni register še ne pomeni, da se v gospodarskem sporu ne bi moglo izkazati, da sklep skupščine, ki je bil podlaga za vpis, nima nobenih pravnih učinkov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo z dne 6. 10. 2021, ki jo je v imenu tožnice vložil odvetnik A. A. 2. Zoper sklep se pritožuje tožnica po odvetniku A. A. Pritožuje se zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da bi moralo sodišče najprej odgovoriti na vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik tožnice, in posledično, kdo je njen pooblaščenec za zastopanje v tem postopku. Poudarja, da se zakonitost podlage imenovanja B. B. in C. C. presoja v več že sproženih sodnih postopkih, v katerih se presoja zakonitost sklepov skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30. uri in 7.30. uri, z dne 7. 7. 2021 ob 7.30. uri in 9. uri ter z dne 8. 7. 2021 ob 8.30. uri. Ti postopki predstavljajo matične postopke, v okviru katerih se presoja predhodno vprašanje tega postopka. Edini postopek, ki je že pravnomočno zaključen, je registrski postopek v zvezi z vpisom B. B. in izbrisom C. C., ki pa ne predstavlja matičnega postopka, v okviru katerega bo rešeno vprašanje zakonitosti podlage imenovanja zakonitega zastopnika tožnice. Materialnopravna presoja listin, ki predstavljajo podlago za vpis, ni v pristojnosti registrskega sodišča. To je dolžno preveriti le, ali utemeljenost predlaganega vpisa izhaja iz predloženih listin, ni pa pristojno presojati pravilnosti in zakonitosti listin. Registrsko sodišče se tako v vprašanje pravilnega štetja glasovalnih pravic ne sme spuščati. Registrski postopek ni matični postopek glede vprašanja zakonitosti imenovanja zakonitega zastopnika. Sodišče je v zvezi s tem zmotno uporabilo materialno pravo in ni ugotavljalo dejanskega stanja. S tem, ko je sodišče svojo odločitev utemeljilo na rešitvi predhodnega vprašanja v registrskem postopku, ki ima učinek le v konkretnem registrskem postopku, je bistveno kršilo določbe postopka, kar ima vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Vpis zakonitega zastopnika v sodni register je deklaratorne narave. Sodišče prve stopnje je bilo že z vlogo, ki jo je z izpodbijanim sklepom zavrglo, seznanjeno, da se izpodbija verodostojnost vpisa B. B. kot zakonitega zastopnika tožnice. Imenovanje B. B. za zakonitega zastopnika tožnice temelji na ničnem sklepu, ki nima nobenih pravnih učinkov (prav tako tudi ne vpis v sodni register, izveden na podlagi takšnega ničnega sklepa). Posledično sodišče ni upravičeno upoštevati vpisa v sodni register in se ne more sklicevati na dobro vero, pač pa bi moralo samo razrešiti vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik tožnice, ali pa bi moralo prekiniti postopek in počakati na pravnomočnost postopka I Pg 209/2021 in I Pg 300/2021 (v katerem se rešuje vprašanje zakonitosti sklepa o imenovanju B. B.). Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do zatrjevanj, ki se nanašajo na zakonito zastopstvo tožnice in ki so bila izpostavljena v zavrženi vlogi. S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Sicer vztraja pri trditvi, da je C. C. edini zakoniti zastopnik tožnice. Podredno še dodaja, da je odvetnik A. A. že več let tožničin pooblaščenec, in sicer na podlagi Pogodbe o izvajanju pravne pomoči z dne 24. 1. 2012, ki je bila sklenjena za nedoločen čas in do sedaj še ni bila odpovedana.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Na pritožbo je v imenu tožnice odgovoril tudi odvetnik D. D. Primarno pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrže, podredno pa, da jo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo tožnice, ki jo je vložil odvetnik A. A., z obrazložitvijo, da omenjeni odvetnik ni izkazal pooblastila zakonitega zastopnika tožnice B. B. za vložitev te vloge. Pri tem se je sodišče prve stopnje zmotno sklicevalo na določilo četrtega odstavka 98. člena ZPP, ki določa, da če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. Ker zavržena vloga ni ne tožba ne pravno sredstvo, pač pa vloga tožnice, vložena po pooblaščencu, ki po presoji sodišča prve stopnje ni imel ustreznega pooblastila tožnice za vložitev te vloge, bi lahko sodišče prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 98. člena ZPP nadaljevalo postopek, ne da bi upoštevalo to vlogo.

8. Ne glede na določilo tretjega odstavka 98. člena ZPP pa je zaradi nadaljnjega pravilnega poteka postopka potrebno razčistiti, kdo je zakoniti zastopnik tožnice in posledično, kdo je njen pooblaščenec (80. člen ZPP). V zvezi s tem pritožbeno sodišče poudarja, da je vpis spremembe zakonitega zastopnika v sodnem registru le deklaratorne narave (8. člen Zakona o sodnem registru – ZSReg; Ur. l. RS, št. 13/1994 in nasl.), kar pomeni, da je bistvena podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo (prvi odstavek 515. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1; Ur. l. RS, št. 42/2006 in nasl.) v zvezi s 5. alinejo 505. člena ZGD-1 in prvim odstavkom 507. člena ZGD-1). V zvezi z zakonitostjo sklepov skupščin, na podlagi katerih je bil za poslovodjo imenovan B. B. oziroma C. C., je tožnica podala številne navedbe, do katerih se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Sodišče prve stopnje je svoje stališče, da je B. B. zakoniti zastopnik tožnice (poleg samega vpisa slednjega v sodni register), utemeljevalo (le) s sklicevanjem na obrazložitve sklepov v treh sicer pravnomočno zaključenih registrskih postopkih, v katerih je bilo kot predhodno vprašanje obravnavano, kdo je zakoniti zastopnik tožnice, kar pa je, kot nadalje pravilno opozarja pritožba, napačno. Odločitev o predhodnem vprašanju ni vsebovana v izreku, ampak le v obrazložitvi sodne odločbe in tako ne postane pravnomočna. Zato ne veže strank in sodišča v morebitnih kasnejših sporih glede istega pravnega razmerja. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno (drugi odstavek 13. člena ZPP).

9. V tem postopku mora zato sodišče prve stopnje vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik tožnice, rešiti samo in v ta namen presoditi vse v zvezi s tem relevantne trditve in izvesti vse potrebne dokaze. Sklepi registrskega sodišča kot listinski dokazi lahko služijo le za ugotovitev, da je sodišče odločilo o določenih vpisih v sodni register in kako je odločilo, ne morejo pa biti podlaga za ugotovitev, da je bila npr. skupščina zakonito sklicana, da je bila sklepčna, itd. Pravnomočen vpis zakonitega zastopnika v sodni register namreč še ne pomeni, da se v gospodarskem sporu ne bi moglo izkazati, da sklep skupščine, ki je bil podlaga za vpis, nima nobenih pravnih učinkov.

10. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.