Jedro

Pritožnik se neutemeljeno zavzema za zavrnitev predloga za ureditev razmerij med solastnikoma, ker naj bi bila solastninska skupnost tik pred razdružitvijo. Tik pred zaključkom obravnavanega postopka je bil izdan sklep o nadaljevanju postopka razdružitve solastnine, ki je tako šele v začetni fazi in ni mogoče pričakovati njegovega hitrega zaključka. V postopku za ureditev razmerij med solastniki je bistvenega pomena hitro odločanje, saj je sicer lahko onemogočena uporaba stvari, ki predstavlja eno od ključnih upravičenj lastninske pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo način uporabe nepremičnine parc. št. 1, k. o. G., ki v naravi predstavlja zemljišče ob stanovanjski stavbi na naslovu U., tako da predlagatelj prejme v izključno uporabo del parcele št. 1, ki je na skici sodnega izvedenca označen z rumeno barvo, nasprotni udeleženec pa del, ki je označen z modro barvo. Takšen način uporabe velja do pravnomočne odločitve o delitvi solastnine na nepremičnini oziroma do morebitne sklenitve sporazuma o delitvi. Odločilo je še, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2. Zoper tak sklep se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Meni, da bi moralo sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava predlog zavrniti, saj je tovrsten postopek namenjen bodoči trajnejši rabi stvari. Med strankama je v teku postopek za razdružitev solastnine N 265/1989, ki je bil prekinjen zaradi spora o solastniških deležih. V navedenem postopku je bil 6. 12. 2016 izdan sklep o nadaljevanju postopka, kar pomeni, da bo v kratkem prišlo do razdružitve solastnine, zato je spreminjanje dosedanjega načina uporabe neustrezno. Sodišče bi moralo upoštevati, da je nasprotni udeleženec uporabljal celotno nepremičnino na podlagi dogovora s pravnim prednikom predlagatelja J. L., ki je prerasel v stvarnopravni dogovor. Predlagatelj je od tega dogovora odstopil. Ob ogledu je bilo ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec parcelo sam uredil in jo vzdrževal, zato je dodelitev dela parcele v posest predlagatelju nezakonita. Sodišče se ni opredelilo do predloga, da naj se parcela dodeli v uporabo nasprotnemu udeležencu, ki bo predlagatelju plačeval uporabnino, kar bi bila edina primerna rešitev. Ker sodišče ni postavilo izvedenca gradbene stroke, je zagrešilo procesno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Zaradi neizvedbe tega dokaza je ostalo nejasno, ali je način uporabe nepremičnine, kot ga je določilo sodišče, sploh primeren. Sodišče je s svojo odločitvijo nasprotnemu udeležencu odvzelo celotno zeleno površino, kjer je imel urejeno vse potrebno za preživljanje prostega časa. Predlagatelj do dela nepremičnine, ki mu je bil dodeljen, nima drugega dostopa kot vzdolž hiše po javni površini, kar je popolnoma neprimeren način uporabe zemljišča. Predlagatelj ni izkazal interesa za uporabo spornega dela nepremičnine, medtem ko je interes nasprotnega udeleženca za ohranitev dosedanjega stanja močnejši. Z razdelitvijo sta nastali dve neprimerni in razvrednoteni enoti. Poleg tega pa sodišče ni odločilo o tem, v kakšnem sorazmerju nosita udeleženca stroške vzdrževanja, upravljanja in uporabe, kot je določeno v 115. členu Zakona o nepravdnem postopku.2 Predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za ureditev razmerij med solastnikoma zavrne, podredno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik se neutemeljeno zavzema za zavrnitev predloga za ureditev razmerij med solastnikoma, ker naj bi bila solastninska skupnost tik pred razdružitvijo. Sodišče prve stopnje je temeljito pojasnilo, da takšne navedbe nasprotnega udeleženca niso izkazane, saj je bil postopek za razdružitev solastnine, ki se pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vodi pod opr. št. N 265/1989, ob vložitvi predloga za ureditev razmerij že več let prekinjen, že pred zadnjo prekinitvijo pa je šlo za zelo dolgotrajen in večkrat prekinjen postopek. Tik pred zaključkom obravnavanega postopka je bil izdan sklep o nadaljevanju postopka razdružitve solastnine, ki je tako šele v začetni fazi in ni mogoče pričakovati njegovega hitrega zaključka. Kot je pritožbeno sodišče že poudarilo v sklepu I Cp 416/2016 s 4. 5. 2016, je v postopku za ureditev razmerij med solastniki bistvenega pomena hitro odločanje, saj je sicer lahko onemogočena uporaba stvari, ki predstavlja eno od ključnih upravičenj lastninske pravice.

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb nasprotnega udeleženca o obstoju dogovora glede uporabe nepremičnine s pravnim prednikom predlagatelja J. L. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je takšen dogovor res obstajal, vendar ga je predlagatelj preklical s pisno vlogo 3. 3. 2015, s katero je bil nasprotni udeleženec seznanjen. Tako se na obstoj dogovora s predlagateljevim prednikom ne more več sklicevati. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da v postopku za ugotovitev priposestvovanja sporne nepremičnine ni uspel, posledično tudi ne more uspeti s pritožbenim vztrajanjem, da je imel dogovor z J. L. stvarnopravno naravo. Ker je bila izključna uporaba sporne nepremičnine nasprotnemu udeležencu dovoljena zgolj do preklica, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ga dosedanja raba in izvršena vlaganja ne upravičujejo do nadaljnje izključne rabe nepremičnine.

7. Sodišče prve stopnje tudi ni spregledalo predloga nasprotnega udeleženca, naj se mu nepremičnina dodeli v izključno uporabo v zameno za plačilo uporabnine, temveč je predlog obrazloženo zavrnilo. Pravilno je pojasnilo, da bi takšna odločitev pomenila nedopusten odvzem predlagateljevih solastninskih upravičenj, ki obsegajo tudi pravico imeti zemljišče v soposesti in ga uporabljati, kar predlagatelj s predlogom tudi zasleduje in se s plačevanjem uporabnine ne strinja. Ob zaslišanju je pojasnil, da ne želi prejemati pavšalnega zneska uporabnine, saj mu več pomeni uporaba zelenice za preživljanje prostega časa, za ležanje na vrtu in za piknike. S tem je izkazal interes za uporabo dela sporne nepremičnine.

8. Pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je določitev načina rabe neustrezna, ker mora predlagatelj do svojega dela dostopati tako, da po pločniku prehodi celo pot vzdolž hiše po javni površini. Takšne navedbe bi lahko kvečjemu predstavljale pritožbeni razlog predlagatelja, medtem ko nasprotni udeleženec za uveljavljanje teze, da ima predlagatelj težji dostop do zemljišča, nima interesa. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da okoliščina, da predlagatelj do sporne nepremičnine iz svojega stanovanja nima neposrednega dostopa, ne more povzročiti zanikanja njegove pravice uporabljati nepremičnino. Sicer pa je predlagatelj pojasnil, da mu takšen način dostopa povsem ustreza.

9. Neutemeljena je tudi graja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dokaznega predloga za postavitev izvedenca gradbene stroke. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, da za ugotovitev, ali je souporaba obeh udeležencev v naravi razdeljiva, ni potrebno strokovno znanje izvedenca gradbene stroke, temveč se je sodišče o tem že samo prepričalo ob opravi ogleda. Pritožbeno sodišče ne sledi pritožnikovim pomislekom, da bosta z razdelitvijo uporabe nastali dve majhni in razvrednoteni parceli, saj je na te pomisleke ustrezno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Pojasnilo je, da odmerjeni površini (nasprotnemu udeležencu je bil dodeljen v uporabo del parcele v izmeri 83 m2, predlagatelju pa del, ki meri 65 m2), zadoščata za preživljanje prostega časa, saj presegata površino marsikaterega atrija na območju L. Takšni razlagi pritožbeno sodišče nima česa dodati. Ne držijo niti navedbe, da bi bila celotna zelenica dodeljena predlagatelju, saj je iz skice izvedenca mag. J. D. ter ob ogledu napravljenih fotografij jasno razvidno, da se tudi na delu parcele, ki je bil dodeljen v uporabo nasprotnemu udeležencu, ob tlakovanem dvorišču nahaja zelenica.

10. Nazadnje ni utemeljena pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o stroških vzdrževanja, uporabljanja in uprave zemljišča. Tekom postopka namreč udeleženca nista trdila, da bi bili z uporabo nepremičnine vezani kakšni posebni stroški in odločitve o tem tudi nista predlagala.

11. Pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP).

12. Nasprotni udeleženec stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, predlagatelj pa je priglasil stroške sestave odgovora na pritožbo. Ker ta k odločitvi pritožbenega sodišča ni bistveno prispeval in kot tak ni bil potreben, predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP in 37. členom ZNP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP. 2 Ur. l. SRS, št. 30/1986, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZNP.