Jedro

Iz povratnice pri list.štev. 3 je razvidno, da je tožena stranka tožbo s pozivom na odgovor nanjo prejela 31.3.1998. Navedeno potrdilo o vročitvi je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odstavek 230. člena ZPP), dovoljeno pa je izpodbijati v taki listini ugotovljena dejstva (3. odstavek 230. člena ZPP). Pritožnik razen s pavšalno trditvijo, da tožbe v odgovor ni prejel, z nobenimi dokazi ne izpodbija iz povratnice izhajajočega dejstva, da je tožbo s pozivom na odgovor prejel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo zaradi izostanka je prvostopno sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo in toženi stranki naložilo plačilo 605.170,73 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.5.1996 dalje do plačila ter povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 104.295,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke 339. člena ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Navedla je, da ni prejela tožbe v odgovor, pač pa le vabilo na glavno obravnavo, ki se je ni udeležila, ker se je zmotila v datumu obravnave. Sicer pa je vtoževano terjatev tožeči stranki plačala in kot dokaz predložila listine (v prilogi B 1 do B 4). Pritožbenih stroškov ni priglasila.

Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Protispisna je pritožbena trditev, da toženi stranki tožba ni bila vročena v odgovor. Iz povratnice pri list.štev. 3 je razvidno, da je tožena stranka tožbo s pozivom na odgovor nanjo prejela 31.3.1998. Navedeno potrdilo o vročitvi je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odstavek 230. člena ZPP), dovoljeno pa je izpodbijati v taki listini ugotovljena dejstva (3. odstavek 230. člena ZPP). Pritožnik razen s pavšalno trditvijo, da tožbe v odgovor ni prejel, z nobenimi dokazi ne izpodbija iz povratnice izhajajočega dejstva, da je tožbo s pozivom na odgovor prejel. Pritožbeno sodišče zato ni imelo razloga za dvom, da so podatki v navedeni listini resnični. Izrecno uveljavljani pritožbeni razlog zato ni izkazan.

Ker tudi v pritožbi naveden razlog za izostanek z naroka za glavno obravnavo (toženčeva pomota v datumu razpisanega naroka) ni opravičljiv, so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka po 1. odstavku 332. člena ZPP.

Sodba zaradi izostanka se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 353. člena ZPP).

S pritožbeno trditvijo, da je vtoževana terjatev zaradi poplačila prenehala, pa pritožnik uveljavlja prav tak nedopusten pritožbeni razlog. Tudi sicer navedena trditev in pritožbi priloženi dokazi predstavljajo nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče skladno s 1. odstavkom 496. a člena ZPP ni smelo presojati.

Ker izrecno uveljavljani pritožbeni razlog ni izkazan, smiselno uveljavljani (zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje) pa je nedopusten, prvostopno sodišče pa tudi ni zagrešilo kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 365. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 368. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o pritožbenih stroških tožeče stranke temelji na 1. odstavku 166. člena v zvezi s 155. členom ZPP. Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni prispevala k boljši razjasnitvi zadeve, njeni priglašeni stroški odgovora na pritožbo zato niso bili potrebni. Tožeča stranka jih je zato dolžna nositi sama.

Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP (Ur.l. RS štev. 26/99).