Jedro

V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka krije sama stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 19039/2011 z dne 18.2.2011 tudi v 1. in 3. odstavku izreka sklepa in tožbeni zahtevek, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) znesek 1.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.12.2010 do plačila, zavrnilo (I. in II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožnica dolžna v 8 dneh plačati tožencu pravdne stroške v znesku 323,87 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Pritožbenih stroškov specificirano ne priglaša. 3. V odgovoru na pritožbo toženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Predmet tožbenega zahtevka je plačilo 1.300,00 EUR še neplačane kupnine, sicer dogovorjene v znesku 16.400,00 EUR, za tovorno vozilo, ki ga je toženec kupil od tožnice. Toženec se je obveznosti plačila tega zneska branil s sklicevanjem na stvarne napake predmeta prodaje, na podlagi katerih naj bi pridobil jamčevalni zahtevek za sorazmerno znižanje kupnine (2. točka prvega odstavka 468. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ).

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja: - toženec je od tožnice kupil tovorno vozilo za kupnino 16.400,00 EUR, - toženec je iz naslova kupnine poravnal le 15.100,00 EUR, - med pravdnima strankama je bilo dogovorjeno, da morajo imeti pnevmatike, nameščene na tovornem vozilu, najmanj 50% profila, - ob prevzemu na vozilu niso bile nameščene pnevmatike z najmanj 50% profilom, kar je toženec takoj ugotovil in direktorja tožnice o tem tudi takoj obvestil, - direktor tožnice se je zavezal, da bo napako odpravil tako, da bo tožencu naknadno dostavil pnevmatike, ki bodo imele dogovorjen profil - poslane pnevmatike niso imele dogovorjenega profila, - o tem je toženec pisno obvestil tožnico in ji ponovno postavil rok za dostavo pnevmatik s 50% profilom, vendar je tožnica to zavrnila, - manjvrednost vozila zaradi stvarne napake znaša 1.713,00 EUR, - pravdni stranki nista izključili odgovornosti prodajalca za pravne in stvarne napake.

8. Pritožbenih očitkov, s katerimi tožnica graja dokazno oceno sodišča prve stopnje kot vsebinsko neprepričljivo, pritožbeno sodišče ni upoštevalo in nanje ni odgovarjalo, saj z njimi pritožba uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

9. Nedovoljen pritožbeni razlog predstavlja tudi uveljavljanje relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki so po mnenju pritožbe vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe. Gre za očitke o formalno pomanjkljivi dokazni oceni (kršitev 8. člena ZPP), očitke, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaz z izvedencem, ker samo nima strokovnega znanja za ugotavljanje vrednosti in ustreznosti pnevmatik (kršitev 243. člena ZPP) in očitke o nezadostnih trditvah toženca glede ustreznosti pnevmatik (kršitev 7. in 212. člena ZPP).

10. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožničina pravica do izjave v postopku ni bila kršena z neizvedbo dokaza z izvedencem, saj je izvedbo tega dokaza predlagal toženec in ne tožnica. Zavrnitev dokaza z zaslišanjem priče V. P. pa je sodišče prve stopnje obrazložilo s prepričljivimi argumenti, ki jih pritožbeno sodišče sprejema in se nanje v izogib ponavljanju v celoti sklicuje, zato zaradi njegove neizvedbe ni bila kršena tožničina pravica do izjave v postopku.

11. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (prvi odstavek 458. člena OZ, prvi odstavek 461. člena OZ, 468. člen OZ, 478. člen OZ). Pravilno je zaključilo, da je imel predmet izpolnitve očitno stvarno napako, ki jo je toženec pravočasno in pravilno grajal tožnici. Toženčeva primarna zahteva, da tožnica pravilno izpolni pogodbeno obveznost, je ostala neizpolnjena, zato je toženec v obravnavani zadevi utemeljeno ugovarjal znižanje kupnine zaradi stvarne napake. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje znaša manjvrednost vozila zaradi stvarne napake 1.713,00 EUR, zato tožbeni zahtevek za plačilo 1.300,00 EUR, kolikor znaša razlika med dogovorjeno in že plačano kupnino, ni utemeljen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.

12. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo še o stroških pritožbenega postopka. Toženec krije sam stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ni odločalo o povrnitvi pritožbenih stroškov tožnice, ker jih ta ni specificirala.

14. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je v tem sporu odločala sodnica posameznica.