Jedro

Stranka ne more uspešno zahtevati posestnega varstva na isti stvari glede enakega obsega posesti, če je že izgubila petitorni spor glede pravice do posesti. Kakršnokoli drugačno pričakovanje tožnika je v očitnem nasprotju s stanjem zadeve oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Okrožnega sodišča v Krškem zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ki jo je vložil 14. 3. 2012. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe zaradi motenja posesti na parc. št. (pravilno vl. št.) ... k. o. ..., organ za BPP pa jo je zavrnil, ker je presodil, da je pričakovanje tožnika, da bo uspel z motenjsko tožbo v očitnem nasprotju z izidom v podobnih zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Tako oceno je sprejel na podlagi ugotovitev, da je bil na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Brežicah P 66/1997 z dne 10. 3. 2005, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2468/2005 z dne 1. 2. 2006, že izdan pravnomočen sklep o izvršbi In 201/2010, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo, tj. izročitev nepremičnin pripisanih pri vl. št. ... k. o. ... v posest upnici.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe zaradi motenja posesti ter da je v teh postopkih pomembno zadnje mirno posestno stanje in dejstvo, da je imel sporni vinograd in trte (ki naj bi jih A.A. nedopustno odstranila) pred motilnim in protipravnim ravnanjem, v zadnji mirni posesti, izvršilni postopek pa naj še ne bi bil končan. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo pošlje toženki v ponovno odločanje ter ji naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka je sodišču poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Kot pravilno navaja toženka, Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 24. členu pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj določa tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma če ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno (...) vlagati pravna sredstva (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če (med drugim) je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Sodišče se v celoti strinja s stališčem toženke, da tožnik s tožbo zaradi motenja posesti nima razumnih možnosti za uspeh. Tožnik namreč ne nasprotuje ugotovitvi organa, da je sodišče že dovolilo izvršbo, tj. izročitev nepremičnin, pripisanih v vl. št. ... k. o. ..., v posest na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe, in da je tožnik na tej podlagi dolžan upnici omogočiti nemoten dostop do parcel. Po stališču, ki izhaja iz ustaljene sodne prakse, pa stranka ne more uspešno zahtevati posestnega varstva na isti stvari glede enakega obsega posesti, če je že izgubila petitorni spor glede pravice do posesti (npr. sklep Višjega sodišča v Celju Cp 710/2004, sklep Višjega sodišča v Kopru I Cp 923/2006, sklep Višjega sodišča v Celju Cp 1269/2009 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 39/2010), saj bi sicer v primerih, ko je petitorna pravda končana pred motenjsko, neupoštevanje pravila "petitorium absorbet possessorium" privedlo do nemogoče situacije (sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4422/2009) .

Kakršnokoli drugačno pričakovanje tožnika je torej v očitnem nasprotju s stanjem zadeve oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.