Jedro

V upravnem postopku, ki ga vodi urbanistični inšpektor, se presoja zgolj, ali je poseg v prostor skladen z izdanim upravnim dovoljenjem in ali so za izrek urbanističnega ukrepa izpolnjeni drugi pogoji po ZUN. Ni pa urbanistični inšpektor pristojen za presojo zakonitosti in pravilnosti izdanega upravnega dovoljenja, niti ne more biti zakonitost odločbe, s katero je bilo izdano upravno dovoljenje, predmet presoje v upravnem sporu, ki se vodi v zvezi z ukrepom urbanističnega inšpektorja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 47/2001-8 z dne 28.3.2002 se spremeni tako, da se tožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) tožbi ugodilo in odločbo tožene stranke z dne 24.11.2000 odpravilo ter na podlagi 2. odstavka 60. člena ZUS zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. S to odločbo je tožena stranka odločila o tožnikovi pritožbi zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota N.m. z dne 16.8.2000. Z navedeno odločbo je bilo odločeno, da mora tožnik kot investitor odstraniti zidani objekt, zgrajen na zemljišču parc.št. 1153 k.o. S. vas, tlorisnih dimenzij 5,7 m x 5,9 m, ki po višini obsega pritličje in mansardo ter na terenu vzpostaviti stanje, določeno v odločbi o dovolitvi priglašenih del z dne 14.8.1998 (točka 1 izreka odločbe), da za poseg v prostor veljajo prepovedi, ki izhajajo iz 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (točka 2 izreka odločbe), da bo v primeru, če ne bo izvršil v točki 1 tega sklepa naloženega mu dejanja, to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške (točka 3 izreka odločbe), da bo plačal stroške postopka, nastale z izvršbo, na podlagi posebnega sklepa (točka 4 izreka odločbe) ter da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (točka 5 izreka odločbe). Tožena stranka je o pritožbi odločila tako, da je prvo točko izreka odločbe urbanističnega inšpektorja odpravila in nadomestila z novo prvo točko, da mora tožnik odstraniti zidani objekt, zahodno od stanovanjske hiše S. vas, tlorisnih dimenzij 5,7 m x 5,9 m, ki po višini obsega pritličje in mansardo, in ki stoji na zemljišču parc.št. 1153 k.o. S. vas, v ostalem pa je pritožbo zavrnila.

V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da med strankama ni sporno, da je tožnik investitor spornega posega v prostor ter da se izvedeni poseg v prostor ne sklada z izdano odločbo o dovolitvi priglašenih delih. Po presoji sodišča prve stopnje pa je upravni organ glede na ugotovljeno dejansko stanje, kot je razvidno iz izpodbijanih odločb in priloženih upravnih spisov, napačno ugotovil dejansko stanje ter v posledici tega tudi napačno uporabil materialno pravo, kar bi lahko vplivalo na odločitev v stvari. Po presoji sodišča prve stopnje se glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovil inšpektor ob ogledu, postavlja vprašanje, ali dela ne presegajo del, za katera zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del. Sodišče prve stopnje je navedlo, da gre za gradnjo oziroma izvedbo takih del, ki jih z izdano odločbo o dovolitvi priglašenih del ni mogoče uskladiti oziroma zanje ne zadostuje navedeno upravno dovoljenje. To je v pritožbenem postopku ugotovila tudi tožena stranka.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da ne drži sklep sodišča prve stopnje, da je šele v pritožbenem postopku ugotovila, da uskladitev s priglašenimi deli ni mogoča. Navaja, da je presodila, da tožniku kot investitorju ni mogoče z inšpekcijsko odločbo naložiti, naj vzpostavi stanje, določeno v odločbi o dovolitvi priglašenih del. To bi namreč pomenilo, da mora tožnik po odstranitvi objekta zgraditi novega in takšnega, kot mu je bilo z odločbo dovoljeno. Ker je bila po njeni presoji izpodbijana odločba v točki 1 izreka v delu, ko se nalaga tožniku vzpostavitev v prejšnje stanje, nezakonita, jo je tožena stranka spremenila. V zvezi s pomisleki, ali izvedena dela ne presegajo del, za katera zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del, pa je tožena stranka mnenja, da je odločanje o tem, kakšno upravno dovoljenje potrebuje investitor za gradnjo, v pristojnosti pristojnega upravnega organa in ne urbanističnega inšpektorja. Če pristojni upravni organ spremembo odločbe o dovolitvi priglašenih del zavrne, sledi ukrep po 4. odst. 75. člena ZUN. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbo tožnika zavrne.

Tožnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) v 4. odstavku 75. člena določa, da v primeru, če investitor nadaljuje dela kljub izdanemu ukrepu iz prvega odstavka (odločba organa urbanistične inšpekcije, da se izvedbena dela uskladijo s pogoji lokacijskega dovoljena oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del) oziroma drugega odstavka (če se dela ne dajo uskladiti, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del) tega člena ali če za urejanje prostora pristojni upravni organ spremembo lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del zavrne ali če investitor v roku iz tretjega odstavka ne zaprosi za spremembo lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v lokacijskem dovoljenju oziroma odločbi o dovolitvi priglašenih del. Med strankama ni sporno, da je tožnik investitor spornega posega v prostor, in sicer gradnje zidanega objekta, pritličja in mansarde, ter da se izvedeni poseg v prostor ne sklada z izdano odločbo o dovoljenih priglašenih delih. V upravnem postopku je bilo nadalje ugotovljeno, da je, ker je ob inšpekcijskem ogledu ugotovil, da je objekt zgrajen v nasprotju z izdano odločbo o dovolitvi priglašenih delih, organ prve stopnje tožniku naložil, da zaprosi za spremembo odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ker tožnik tega ni storil, mu je upravni organ prve stopnje nato izrekel ukrep po 4. odstavku 75. člena ZUN ter mu naložil odstranitev objekta ter vzpostavitev stanja, kot je določeno v odločbi o dovolitvi priglašenih del. Tožena stranka je odločbo organa prve stopnje spremenila tako, da je tožniku naložila zgolj odstranitev spornega objekta, odpravila pa je odločbo v delu, v katerem je bila tožniku naložena vzpostavitev prejšnjega stanja.

Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je upravni organ prve stopnje napačno ugotovil dejansko stanje, v posledici česar je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, kar bi lahko vplivalo na odločitev v stvari. Po presoji sodišča prve stopnje je bilo v upravnem postopku napačno ugotovljeno dejansko stanje zato, ker je glede na podatke v upravnih spisih vprašljivo, ali sporna dela ne presegajo del, za katere zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del. Tak sklep sodišča prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča nima podlage v predloženih spisih. Predmet presoje tega postopka je zakonitost in pravilnost odločbe tožene stranke, s katero je le-ta odločila o tožnikovi pritožbi zoper odločbo urbanističnega inšpektorja. Gre za ukrep urbanističnega inšpektorja na podlagi 4. odstavka 75. člena ZUN, po katerem odloča inšpektor v primeru, da se gradbena dela ali drugi posegi v prostor izvajajo v nasprotju s pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju oziroma v nasprotju z izdano odločbo o dovolitvi priglašenih del. V tem postopku urbanistični inšpektor presoja zgolj, ali je poseg v prostor skladen z izdanim upravnim dovoljenjem in ali so za izrek urbanističnega ukrepa izpolnjeni drugi pogoji po citiranem členu ZUN. Ni pa urbanistični inšpektor pristojen za presojo zakonitosti in pravilnosti izdanega upravnega dovoljenja niti ne more biti zakonitost odločbe, s katero je bilo izdano upravno dovoljenje, predmet presoje v tem upravnem sporu, ki se vodi v zvezi z ukrepom urbanističnega inšpektorja. Glede na navedeno so po presoji pritožbenega sodišča navedbe sodišča prve stopnje o tem, da gre za gradnjo oziroma izvedbo takih del, za katera ne zadošča izdano upravno dovoljenje, za odločitev v tej zadevi pravno nepomembne. Zato sodišče prve stopnje neutemeljeno sklepa, da je upravni organ prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje, kot je razvidno iz izpodbijanih odločb in upravnih spisov, napačno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj bi glede na v izpodbijani sodbi pravilno ugotovljeno dejansko stanje moralo uporabiti določbo 75. člena ZUN in tožbo zavrniti.

Ker je bilo dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno, sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno.