Jedro

Ker tožnica ni določila vrednost spora za vsak zahtevek posebej, torej posebej za zahtevek v razmerju do prvega toženca in posebej za zahtevek v razmerju do druge toženke, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsakega toženca. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe s sklepom ustavilo postopek v delu, v katerem tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine presega znesek 3.208,00 SIT letne uporabnine, s sodbo pa je oba toženca zavezalo, da z južnega dela parcele št. 2412/1 k.o. ... odstranita vse pritikline in stvari, izrecno zelenjavni vrt z varovalno mrežasto ograjo in premične zajčnike, kjerkoli se ti na tej parceli nahajajo, in da toženca navedeni del parcele izročita prostega stvari tožnici. Odločilo je še, da sta toženca dolžna nerazdelno plačati tožnici od 1. 2. 2001 dalje znesek 3.208,00 SIT letne uporabnine, ki zapade v plačilo vsakega 1. 2. v tekočem letu za predhodnje leto, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo uporabnine, zapadle po 6. 7. 2006. Sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo in v celoti sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta toženca vložila revizijo. Uveljavljata razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da bi nižji sodišči morali kot odločilno upoštevati okoliščino, da sta toženca živela skupaj s tožničinim prednikom in skupaj z njim oziroma z njegovim dovoljenjem postavila vrt in zajčnike, od leta 1978 pa imata parcelo v izključni uporabi. Sodišče določb o neupravičeni obogatitvi ni uporabilo dosledno. Sicer pa tožnica ni izkazala prikrajšanja, zato ji uporabnina ne pripada.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP).

7. Vrednost izpodbijane sodne odločbe, ki se nanaša na denarni zahtevek, znaša 17.377,00 SIT oziroma 72,51 EUR (letna uporabnina 3.208,00 SIT preračunana za obdobje 5 let in 5 mesecev) in ne presega revizijskega praga, zato revizija tožencev v tem delu že glede na vrednost spora ni dovoljena.

8. Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Tožnica je nedenarni zahtevek na odstranitev stvari in pritiklin uveljavljala zoper oba toženca, ki pa v postopku nastopata kot navadna sospornika, saj je mogoče zoper vsakega od njiju spor rešiti na drugačen način. Pri takšni subjektivni kumulaciji zahtevkov mora biti v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spora določena za vsak zahtevek posebej, torej posebej za zahtevek v razmerju do prvega toženca in posebej za zahtevek v razmerju do druge toženke(1). Ker tožnica ni ravnala v skladu s tem izhodiščem, ampak je navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta 1.500.000 SIT, noben od tožencev pa med postopkom na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZPP ni zahteval pravilne določitve vrednosti spornega predmeta, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsakega toženca. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena, zato revizija tožencev ni dovoljena. Nastalega položaja tudi ni mogoče sanirati z izpeljavo postopka po 108. členu ZPP. Vrnitev tožbe v popravo z namenom, da tožnica navede vrednost spornega predmeta, bi ogrozila enakopravnost strank v postopku, saj bi bila s tem pravica tožencev do revizije prepuščena tožnici(2).

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo tožencev zavrglo (377. člen ZPP) in s tem tudi njun zahtevek za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej odločitve Vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 457/2009 z dne 26. 9. 2009, II Ips 145/2005 z dne 1. 3. 2007, II Ips 262/2007 z dne 17. 9. 2009, II Ips 702/2009 z dne 25. 2. 2010, II Ips 928/2007 z dne 29. 1. 2009 in II Ips 927/2006 z dne 12. 3. 2009. Op. št. (2): Glej sklep Vrhovnega sodišča II Ips 346/2006 z dne 13. 7. 2006.