Jedro

V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka v obdobju zadnjih treh mesecev prejela 1.800,00 EUR prejemkov. Na tožeči stranki pa je dokazno breme, da dokaže, da navedeni znesek ne predstavlja stalnih prejemkov. Zgolj zatrjevanje, da nakazila predstavljajo mesečno posojilo staršev, ne da bi predložila kakršenkoli dokaz, ne zadostuje za izkazovanje izvora prejemkov, kot jih zatrjuje v tožbi. Tožena stranka je zato prošnjo tožeče stranke za dodelitev BPP utemeljeno zavrnila, saj njeni prejemki presegajo cenzus 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljnjem besedilu tožena stranka) je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je dne 15. 10. 2014 vložil A.A., za pravno svetovanje in zastopanje v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 148/2014. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožeča stranka brezposelna in da živi sama. V obdobju zadnjih treh mesecev je imela prilive na tekoči račun v skupni višini 2.280,00 EUR. Na poziv tožene stranke je prosilec navedel, da je denar v znesku 480,00 EUR na njegov račun nakazala hčerka zaradi poravnave njenega vozniškega izpita, kar je dokumentiral z priloženimi izpiski o prometu na transakcijskem računu. Glede ostalih prejemkov v skupni višini 1.800,00 EUR pa je navedel, da nakazila predstavljajo denar, ki mu ga mesečno posojajo starši, saj sam nima sredstev za preživljanje. Za svoje zatrjevanje prosilec ni predložil dokazov, zato je navedene zneske upoštevala kot mesečni prihodek, na kar ga je v dopisu z dne 5. 11. 2014 tudi opozorila. Glede na to, da znaša povprečni mesečni dohodek prosilca 600,00 EUR, kar presega cenzus dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je njegovo vlogo ob upoštevanju določb 11., 12. in 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila.

Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja. V tožbi navaja, da je dejansko stanje, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba, nepopolno in nepravilno ugotovljeno. Tožena stranka jo je dejansko z dopisom z dne 5. 11. 2014 pozvala, naj pojasni izvor v pozivu navedenih nakazil, kar je tudi storila. Tožeča stranka pa je v pozivu ni pozvala, da za svoje zatrjevanje navede tudi dokazila o izvoru, zato jih ni priložila. Ugovarja, da bi jo v kolikor tožena stranka ni mogla ugotoviti resničnostih pojasnil, morala ponovno pozvati na dopolnitev tako, da bi lahko zavarovala svoje pravice.

Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

ZBPP v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodki prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v prvem odstavku 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) in znaša 256,22 EUR, 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka pa 530,44 EUR. Kot premoženje se upošteva premoženje, ki po določbi petega odstavka 152. člena ZUJF dosega ali presega višino 13.780,00 EUR in osebni avtomobil ali enoosebna vozila, ki presegajo vrednost višine 8.060,00 EUR (tretji odstavek 52. člena ZUJF).

V skladu s 14. členom ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegovi družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). Omenjene določbe ZSV, ki se nanašajo na ugotavljanje upravičenosti oseb do denarne socialne pomoči, so bile na podlagi 4. točke prvega odstavka 78. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) razveljavljene, hkrati pa je bila pravica do denarne socialne pomoči na novo urejena v II. poglavju ZSVarPre. Posledično se za ugotavljanje dohodka in premoženja prosilca namesto določb ZSV smiselno uporablja primerljive določbe ZSVarPre.

Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v prvem odstavku 8. člena ZSVarPre, vendar je v 36. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre-C), določeno, da se osnovni znesek minimalnega dohodka ne glede na prvi odstavek 8. člena ZSVarPre v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2% bruto domačega proizvoda usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi. Od 21. 7. 2014 velja in se od 1. 8. 2014 dalje tudi uporablja sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014, kjer je določeno, da se osnovni dohodek minimalnega dohodka uskladi tako, da od julija 2014 znaša 269,20 EUR. Glede na navedeno 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP v omenjenem obdobju znaša 538,40 EUR.

V lastni dohodek se med drugim štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine (1. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic do javnih sredstev, v nadaljevanju ZUPJS), ki se uporablja za ugotavljanje dohodka prosilca od 31. 8. 2014 dalje.

V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka državljan Republike Slovenije, da je brezposelna, da živi sama ter da je lastnica prikolice letnik 1975 brez vrednosti (nevozna) ter da drugega premoženja nima.

Tožeča stranka je po ugotovitvah tožene stranke imela v obdobju zadnjih treh mesecev prejemke v skupni višini 2.280,00 EUR. Na poziv tožene stranke je tožeča stranka izkazala, da ji je denar v višini 480,00 EUR nakazala hčerka zaradi poravnave stroškov vozniškega izpita za kar je predložila izpiske iz prometa na transakcijskem računu (nakazila družbe B. d.o.o.), za katero je tožena stranka po vpogledu v AJPES ugotovila, da se ukvarja z dejavnostjo vozniških šol. Glede ostalih prejemkov v skupni višini 1.800,00 EUR je tožeča stranka zgolj navedla, da nakazila predstavljajo denar, ki ji ga mesečno posojajo starši. Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da gre v konkretnem primeru za pologe na TRR tožeče stranke v skupni višini 1.800,00 EUR.

Sodišče se strinja z zaključkom tožene stranke, da tožeča stranka kljub pozivu ni izkazala, da navedeni prilivi ne predstavljajo dohodka oziroma prejemka v smislu 20. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). V lastni dohodek se štejejo upoštevaje 1. točko prvega odstavka 12. člena ZUPJS vsi dohodki in dobički ne glede na vrsto, če ni z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) določeno drugače. Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet (drugi odstavek 15. člena ZDoh-2).

V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka prejela v obdobju zadnjih treh mesecev 1.800,00 EUR prejemkov. Na tožeči stranki je bilo dokazno breme, da dokaže, da naveden znesek ne predstavlja stalnih prejemkov. Zgolj zatrjevanje, da navedena nakazila predstavljajo mesečno posojilo staršev ne da bi zato tožeča stranka predložila kakršenkoli dokaz, zato tudi po mnenju sodišča ne zadostuje za izkazovanje izvora svojih prejemkov, kot jih v tožbi zatrjuje tožeča stranka.

Sodišče tako ugotavlja, da tožeča stranka s svojimi prejemki presega cenzus 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen kot meja za odobritev brezplačne pravne pomoči, zato tudi po mnenju sodišča tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev bpp.

Očitek, da je bil poziv tožene stranke na dopolnitev vloge pomanjkljiv, ni utemeljen. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka tožečo stranko pravilno pozvala na dopolnitev svoje vloge z dokazili o izvoru denarnih prilivov na njen TRR. Po mnenju sodišča je tožeča stranka poziv tudi razumela, saj je glede nakazila hčerke predložila dokazala, ki jih je tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi upoštevala. Ker pa ni predložila dokazil glede drugih prilivov izvora sredstev na njen TRR, teh tožena stranka tudi ni mogla upoštevati.

Ne glede na navedeno pa sodišče dodaja, da tožeča stranka, v kolikor razpolaga z dokazi za dejstva, ki jih glede svojega dohodka zatrjuje v tožbi lahko vloži novo prošnjo za dodelitev bpp z dokazi, ki bodo izkazovali, da ni prejemnica nobenih dohodkov.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožeča stranka, niso pomembni za odločitev (2. alinea drugega odstavka 50. člena ZUS-1).