Jedro

Ker poočitev nima učinkov na pravice oziroma pravna razmerja in ker parcelacija ne pomeni razpolaganja v smislu razpolagalne komponente lastnine, ukinitev parcele na podlagi obvestila geodetske uprave ni mogoča. Ukinitev oziroma izbris parcele ni mogoč, dokler je pri tej parceli vknjižena služnost. Obvestilo Geodetske uprave vsekakor ni podlaga za izbris te stvarne pravice.

Če se razdeli služeča nepremičnina, ostane stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala, kar a contrario pomeni, da če ena parcela preide v drugo parcelo, s služnostjo ni mogoče avtomatsko obremeniti celotne nepremičnine (za to je potrebna ustrezna listina).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor Geodetske uprave RS kot neutemeljen in izpodbijani sklep Dn. št. 1124/2008 z dne 4.3.2008 vzdržalo v veljavi. Zoper sklep se pritožuje udeleženec, to je Geodetska uprava RS. Navaja, da je Geodetska uprava Ljubljana, Območna geodetska uprava Ljubljana, na zahtevo stranke uskladila podatke v zemljiškem katastru in posledica uskladitve podatkov je ukinitev parc. št. 493/7, ker je le-ta prešla v parc. št. 493/3. Obstajalo je namreč neskladje med opisnim (atributnim) in grafičnim delom zemljiškega katastra. Parc. št. 493/7 ni več obstajala v grafičnem delu zemljiškega katastra, obstajala pa je v opisnem delu. OGU Ljubljana je podatke zemljiškega katastra uskladila na podlagi 9. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin. Pritožnik opozarja, da je zemljiški kataster temeljna evidenca podatkov o zemljiščih, zemljiški kataster in kataster stavb se povezujeta z zemljiško knjigo, v skladu z 2. odstavkom 132. člena ZEN mora sodišče na podlagi obvestila iz 1. odstavka tega člena sproti vpisovati spremenjene podatke zemljiškega katastra oziroma katastra stavb. Ko bo vzpostavljena informatizirana izmenjava podatkov, se bodo spremembe podatkov evidentirale avtomatično. Nato pritožnik opozarja na poočitev in pojem poočitve. Poočitev spremembe podatkov o nepremičnini se izvrši na podlagi odločbe oziroma obvestila pristojne geodetske uprave in sodišče ne presoja utemeljenosti vpisa spremembe podatkov. Vpisi v zemljiški knjigi, ki se nanašajo na dejstva, ki so razvidna iz obeh katastrov se po uradni dolžnosti usklajujejo s podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb v skladu z 132. členom ZEN. Sodišče ni navedlo pravne podlage za odločitev, da ukinitev oziroma izbris predmetne parcele ni mogoč, dokler je pri njem vpisana služnost, kljub temu da je navedena parcela prešla v novo parcelo, sklep je pomanjkljiv. Pritožnik nato opozarja še na pravno uničenje nepremičnine in zatrjuje, da je zemljišče parc. št. 493/7 pravno prenehalo obstajati. Parcelacija ne pomeni razpolaganja z zemljiščem v smislu razpolagalne komponente lastnine. S samo parcelacijo se ne spremeni pravno stanje na nastalih parcelah, tako glede lastninske kot tudi glede drugih stvarnih pravic, zato ni logično, da parcele ni moč ukiniti, saj se z ukinitvijo parcele ne ukinja tudi služnostna pravica. Služnost, ki je vpisana pri parc. št. 493/7, je mogoče vpisati pri parc. št. 493/3. Okrajno sodišče bi zato moralo spremembo podatkov poočititi, kot to določa 115. člen Zakona o zemljiški knjigi. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli poočitev sprememb podatkov ter hkrati dovoli izbris zaznambe zavrnitve predloga.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik pravilno povzema določila Zakona o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/2006 in 65/2007, ZEN), kot tudi pravilno opredeljuje pojem poočitve, ki je pomožni vpis v zemljiško knjigo, pri čemer gre za vpis, ki nima učinkov na pravice oziroma pravna razmerja, pravica in pravna dejstva se namreč vpisujejo z glavnimi vpisi. Gre za vpis zaradi evidence. Nadalje predlagatelj pravilno navaja tudi, da parcelacija sodi med akt vzdrževanja zemljiškega katastra in kot taka ne pomeni razpolaganja z zemljiščem v smislu razpolagalne komponente lastnine, torej pridobivanja in odsvajanja. S parcelacijo se ne spremeni pravno stanje na nastalih parcelah, tako glede lastninske kot tudi glede stvarnih pravic.

Ob navedenih pravilnih navedbah pa so nadaljnji zaključki pritožnika zmotni. Ravno zato, ker poočitev nima učinkov na pravice oziroma pravna razmerja in ker parcelacija ne pomeni razpolaganja v smislu razpolagalne komponente lastnine, ukinitev parcele na podlagi obvestila geodetske uprave, kot je bilo podano v konkretnem primeru, ni mogoča. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, namreč ukinitev oziroma izbris parcele ni mogoč, dokler je pri tej parceli vknjižena služnost, sodišče glede tega res ni navedlo pravne podlage, vendar navedeno na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva. 220. člen Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2002, SPZ) namreč določa načine prenehanja služnosti (pravni posel, odločba ali zakon). Obvestilo Geodetske uprave vsekakor ni podlaga za izbris te stvarne pravice. Dodatno sodišče druge stopnje še dodaja, da v konkretnem primeru parc. št. 493/3 in parc. št. 493/7 tudi lastniško ne pripadata istemu lastniku, za kar je temeljna evidenca zemljiška knjiga, za prenos lastninske pravice mora biti podan temelj oziroma pravni naslov, kar pa odločba Geodetske uprave ni.

Neutemeljeno pritožba navaja tudi, da naj bi bila parc. št. 493/7 pravno uničena, saj zadeva ni primerljiva s postopkom prostorsko izvedenih operacij, ko se v samem postopku z odločbo ponovno odloča o stvarnih služnostih, če so še zmeraj potrebne. Tudi ne drži, da je mogoče služnost, ki je vpisana pri parc. št. 493/7, vpisati pri parc. št. 493/3 (kar avtomatsko). Iz 2. odstavka 225. člena SPZ izhaja, da če se razdeli služeča nepremičnina, ostane stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala, kar a contrario pomeni, da če ena parcela preide v drugo parcelo, s služnostjo ni mogoče avtomatsko obremeniti celotne nepremičnine (za to je potrebna ustrezna listina).

Ob povedanem se izkaže za neutemeljeno pritožbena navedba, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče spremembo podatkov poočititi v zemljiški knjigi, saj pogoji za to niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/03, ZZK-1).