Jedro

Iz zakona ne izhaja dolžnost sodišča, da izda v primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, za vse taksne zavezance enotni plačilni nalog.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnici sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu citiranim sklepom ugovora toženih strank z dne 22. 12. 2020 zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožujeta obe toženi stranki, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru toženih strank ugodi ter plačilna naloga z dne 2. 12. 2020 razveljavi oziroma podredno, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahtevata povračilo pritožbenih stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru toženih strank z dne 22. 12. 2020 (r. 132), ki sta ga toženi stranki vložili zoper plačilna naloga z dne 2. 12. 2020 in se nahajata v spisu na red. št. 130 in red. št. 131. Oba plačilna naloga se nanašata in sta bila izdana le prvo toženi stranki, saj je v obeh plačilnih nalogih kot naslovnik navedena le prvo tožena stranka. Pri tem je bil plačilni nalog na red. št. 130 v višini 33,00 EUR izdan prvo toženi stranki za plačilo sodne takse za pritožbo, ki jo je prvo tožena stranka vložila skupaj z drugo toženo stranko zoper sklep z dne 22. 7. 2020 in se nahaja na red. št. 116. Plačilni nalog na red. št. 131 v višini 1.227,00 EUR pa je bil prvo toženi stranki izdan za plačilo sodne takse za pritožbo, ki jo je prvo tožena stranka vložila skupaj z drugo toženo stranko zoper sodbo z dne 22. 7. 2020 in se nahaja na red. št. 118. 5. Iz obeh (še spornih) plačilnih nalogov torej povsem jasno in nedvoumno izhaja, da sta bila izdana le prvo toženi stranki in da je zavezanka za plačilo po teh dveh plačilnih nalogih prvo tožena stranka. Drugo toženi stranki je bil namreč za obe zgoraj navedeni pritožbi (red. št. 116 v višini 33,00 EUR in red. št. 118 v višini 1.227,00 EUR), plačilni nalog izdan že v okviru V. točke sklepa sodišča prve stopnje z dne 2. 10. 2020 (red. št. 125), ki je že pravnomočen. Drugo tožena stranka je torej zavezanka za plačilo iste sodne takse, a po plačilnem nalogu izdanem v okviru V. točke sklepa sodišča prve stopnje z dne 2. 10. 2020 (red. št. 125).

6. Tako ne drži pritožbena navedba, da sta prejeli plačilna naloga z dne 2. 12. 2020 obe toženi stranki, saj se plačilna naloga nanašata le na prvo toženo stranko. Če imata obe toženi stranki istega oziroma skupnega pooblaščenca, to še ne pomeni, da se vsa sodna pisanja, ki se mu vročajo, nanašajo na obe toženi stranki, temveč se vsako konkretno sodno pisanje nanaša le na tisto stranko, ki je v sodnem pisanju navedena.

7. Pri tem tudi ne drži pritožbena trditev, da bi moralo sodišče za obe toženi stranki izdati en plačilni nalog, na katerem bi morali biti obe pravdni stranki biti navedeni skupaj in da sta dolžni takso plačati nerazdelno. Dolžnost nerazdelnega plačila sodne takse v primeru, da morata dve ali več oseb skupaj plačati sodno takso, izhaja že iz desetega odstavka 3. člena ZST-1. Pri tem je sodišče prve stopnje obe toženi stranki v tem postopku na navedeno dejstvo opozorilo že v okviru 18. točke sklepa z dne 1. 12. 2020 (red. št. 129), ko je odločalo o ugovoru toženih strank z dne 13. 10. 2020 in ga zavrnilo. Navedeno je sodišče v izpodbijanem sklepu pritožnikoma pravilno pojasnilo. Slednje toženi stranki sami izpostavljata tudi v tej pritožbi, kar pomeni, da sta z dejstvom nerazdelnega plačila sodne takse seznanjeni, se ga zavedata, a pritožbeno vztrajata, da tako opozorilo ne zadostuje in da bi moralo sodišče izdati en plačilni nalog za obe toženi stranki hkrati. Tako pritožbeno stališče ni utemeljeno, saj iz zakona ne izhaja dolžnost sodišča, da izda v primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, za vse taksne zavezance enotni plačilni nalog.

8. Taksno obveznost, ki je določena v enem znesku, sta tako dolžna poravnati obe toženi stranki, saj je tako taksno obveznost dolžan poravnati vsak od zavezancev, pri čemer pa se šteje, da je taksna obveznost izpolnjena, ko jo poravna eden od njiju.

9. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

10. Ker toženi stranki v pritožbenem postopku nista uspeli, sta sami dolžni nositi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

11. Pritožbeno sodišče dodaja, da začne rok za plačilo sodnih taks po plačilnih nalogih Okrožnega sodišča v Krškem I Pg 97/2017 z dne 2. 12. 2020 (red. št. 130 in red. št. 131), ki sta bila prvo toženi stranki vročena po pooblaščencu dne 3. 12. 2020, teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa pritožbenega sodišča (prim. sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).

12. Na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.