Jedro

Določbo 1. odstavka 15. člena ZDen je treba razumeti tako, da so pravni nasledniki upravičenca do denacionalizacije, ki je mrtev ali razglašen za mrtvega, vsi, ki po 1. odstavku 78. člena ZDen lahko pridobijo njegovo premoženje - tako njegovi dediči po Zakonu o dedovanju, kot tudi dediči njegovih dedičev, če so ti mrtvi ali razglašeni za mrtve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 56/99-5 z dne 4.4.2000 se tako spremeni, da se tožbi ugodi in odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije z dne 2.3.1999 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 2.3.1999. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote B. z dne 22.5.1998, s katero je ta zavrnila njeno zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, podržavljenih F.K. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da soglaša s toženo stranko, da tožnica ni upravičenka za uveljavljanje pravic iz Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ker pravno nasledstvo tožnice po pokojnem F.K., katerega zaplenjeno premoženje je predmet zahteve za denacionalizacijo, ni verjetno izkazano. Sodišče se sklicuje na določbo 15. člena ZDen, po kateri so upravičenci za uveljavljanje pravic iz tega zakona, v primeru, če so upravičenci iz 3., 4. in 5. člena tega zakona mrtvi ali razglašeni za mrtve, njihovi pravni nasledniki. Pravno nasledstvo se presoja po pravu Republike Slovenije, to pa glede na Zakon o dedovanju (ZD, Uradni list SRS, št. 15/76 in 12/78 in Uradni list RS, št. 13/94 in 40/94 - odločba US) pomeni, da so pravni nasledniki upravičencev njihovi zakoniti ali oporočni dediči. Tožnica pa ni zakonita, niti oporočna dedinja F.K., ampak je oporočna dedinja njegove pokojne soproge A.K., zato je ni mogoče šteti za upravičenko za uveljavljanje pravic iz ZDen. Po določbi 78. člena ZDen se dedovanje po umrlem upravičencu uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, pokojnikova zapuščina pa preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Premoženje, ki je predmet tožničine zahteve za denacionalizacjo nikoli ni prešlo na A.K., zato tožnica kot oporočna dedinja A.K., premoženja, ki ga zapustnica nikoli ni imela, ne more pridobiti in je ni mogoče šteti za pravno naslednico F.K. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, naj sodišče postopek prekine do odločitve v postopku zaradi ugotovitve državljanstva za F.K. Četudi bi se v tem postopku ugotovilo, da je bil F.K. ob podržavljenju jugoslovanski državljan, tožnica ne bi bila upravičenka za uveljavljanje pravic iz Zden, ker pravno nasledstvo po F.K. ni verjetno izkazano.

Tožnica v pritožbi navaja, da še ni dokončno rešeno vprašanje državljanstva F.K., kar je razlog za prekinitev postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnica oporočna dedinja pok. A.K. - soproge prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja F.K. Ta ugotovitev je podlaga za stališče obeh upravnih organov in prvostopnega sodišča, da tožnica ni upravičena uveljavljati pravic iz ZDen. Po mnenju sodišča prve stopnje dediči zapustnikovih dedičev niso upravičenci za uveljavljanje pravic iz ZDen. To stališče sodišče utemeljuje z določbo 15. člena ZDen, po kateri naj bi bili upravičenci le zakoniti in oporočni dediči prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja in z določbo 1. odstavka 78. člena Zden, po kateri se dedovanje uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalzaciji (20. člen ZDen-B, Uradni list RS, št. 65/98). Po presoji pritožbenega sodišča za tako stališče v določbah ZDen ni podlage.

Določbo 20. člena ZDen-B, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, je Ustavno sodišče med upravnim sporom razveljavilo, z odločbo, št. U-I-138/99, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 11/2001, in odločilo, da se v nepravnomočno končanih sodnih postopkih uporablja 1. odstavek 78. člena ZDen (Uradni list RS, št. 27/91), torej prvotno besedilo 1. odstavka 78. člena ZDen, po katerem se dedovanje uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. V tej odločbi je ustavno sodišče sprejelo stališče, da 20. člen ZDen-B, po katerem bi v primeru, ko dediči, ki bi dedovali v zapuščinskem postopku, izvedenem po smrti denacionalizacijskega upravičenca, v trenutku pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji niso več živi, dedovali le dediči denacionalizacijskega upravičenca, nedopustno posega v pravico do zasebne lastnine in dedovanja. Z razveljavitivjo navedene določbe ZDen-B je ponovno stopila v veljavo določba 1. odstavka 78. člena ZDen, po kateri je za določitev kroga dedičev in za presojo dedne sposobnosti, odločilen trenutek pravnomočnosti odločbe o dedovanju. Glede na tako stališče ustavnega sodišča, lahko z dedovanjem pridobijo premoženje, ki je bilo podržavljeno zapustniku, tudi tisti, ki niso njegovi dediči, če so dediči zapustnikovega dediča, ki je dedoval in umrl pred denacionalizacijo. Ker imajo torej tudi dediči zapustnikovega dediča, ki je dedoval, pravico pridobiti premoženje z dedovanjem po denacionalizacijskem upravičencu, ki je umrl pred denacionalizacijo, morajo imeti tudi pravico vložiti zahtevo za denacionalizacijo, ne glede na to, da po ZD niso zapustnikovi dediči. V nasprotnem primeru bi bila njihova pravica dedovati po denacionalizacijskem upravičencu odvisna od tega, ali so zapustnikovi dediči živi in ali so vložili zahtevo za denacionalizacijo. V tistih primerih, v katerih bi po denacionalizacijskem upravičencu zahtevo vložili njegovi dediči, bi lahko dediči dedičev dedovali vrnjeno premoženje, v primerih, v katerih so živi le dediči dedičev, ki niso tudi njegovi pravni nasledniki, pa pravice vložiti zahtevo ne bi imel nihče. Zato je treba 1. odstavek 15. člena ZDen razumeti tako, da so pravni nasledniki upravičenca do denacionalizacije, ki je mrtev ali razglašen za mrtvega, vsi, ki po 1. odstavku 78. člena ZDen lahko pridobijo njegovo premoženje - tako njegovi dediči po ZD, kot tudi dediči njegovih dedičev, če so ti mrtvi ali razglašeni za mrtve.

Ker je glede na navedeno sodišča prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 77. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odločbo tožene stranke odpravilo. Odločitev v tej zadevi pa bo, kot utemeljeno opozarja tožnica v pritožbi, odvisna od dokončne odločitve o ugotovitvi državljanstva F.K. Tožena stranka bo morala pri ponovnem odločanju o pritožbi zoper sporno prvostopno odločbo upoštevati pravno mnenje pritožbenega sodišča, izraženo v tej sodbi (3. odstavek 60. člena ZUS).