- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSC Sodba Cp 158/2017
ECLI:SI:VSCE:2017:CP.158.2017 Civilni oddelek
Povzetek
- Zavrnitev pritožbe zaradi pomanjkanja pravniškega državnega izpita.Ali lahko stranka v postopku obnove vloži pritožbo brez pravniškega državnega izpita?
- Postopek obnove in pravna sredstva.Kakšne so procesne predpostavke za vložitev pritožbe v postopku obnove?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če pritožbo v postopku obnove vloži stranka, ki nima pravniškega državnega izpita, jo je potrebno zavreči kot nedovoljeno.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1. Z uvodoma navedenim sklepom je prvo sodišče toženčev predlog za obnovo postopka zavrglo.
2. V pravočasni pritožbi toženec navaja, da se ne strinja z zaključkom prvostopnega sodišča, da je zamudil subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka.
3. Tožnik se v odgovoru na pritožbo, ki ga je vložil po pooblaščencu, zavzema za njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni dovoljena.
5. Tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (kamor sodi tudi obnova postopka) opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema velja zgolj v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Tudi za nasprotno stranko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi veljajo omejitve iz tretjega odstavka 86. člena ZPP. Če te niso upoštevane, je treba šteti, da procesno dejanje (npr. odgovor na pritožbo) ni bilo opravljeno (drugi odstavek 91. člena ZPP).
6. Iz podatkov spisa je razvidno, da je že predlog za obnovo postopka vložil pritožnik sam, ob tem pa ni niti zatrjeval, niti dokazoval, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Tudi v pritožbi pritožnik ne zatrjuje oziroma dokazuje, da bi imel opravljen državni pravniški izpit. 7. Iz podatkov v spisu je prav tako razvidno, da pooblaščenec tožnika ni odvetnik.
8. Ker je pritožbo v postopku z izrednim pravnim sredstvom vložil toženec, ki ni imel te pravice, saj nima pravniškega državnega izpita, jo je bilo potrebno zavreči kot nedovoljeno (prvi odstavek 346. člena ter četrti odstavek 343. člena ZPP). Pri tem tudi tožnikovega odgovora na pritožbo zaradi pomanjkanja procesne predpostavke obveznega odvetniškega zastopanja ni bilo moč upoštevati.
9. Do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na pravilnost izpodbijane odločitve, se pritožbeno sodišče zaradi nedovoljenosti pritožbe niti ni moglo opredeljevati (350. člen ZPP).