Jedro

Sodišče prve stopnje bi zapustnikovi vdovi moralo dati možnost, da se izjavi o predlogu za postavitev skrbnika zapuščine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo začasno skrbnico zapuščine po pok. I. P., in sicer odvetnico S. K., z nalogo, da v imenu vseh dedičev toži ali je tožena, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove ter zastopa dediče. Še posebej jo je pooblastilo, da opravi vse potrebne posle v zvezi z vzdrževanjem in zavarovanjem zapuščine, posebej glede stanovanja na naslovu xxx. Odločilo je še, da sta predlagatelja Ž. P. in D. M. dolžna založiti predujem za delo začasne skrbnice zapuščine v znesku 900,00 EUR.

Zoper sklep se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje zapustnikova vdova T. P.. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zavrne predlog za postavitev skrbnika zapuščine, podrejeno pa, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da ni podan niti eden izmed razlogov, ki so za postavitev skrbnika zapuščine določeni v 131. členu ZD. Sodišču prve stopnje očita, da je zgolj sledilo navedbam zapustnikovih otrok oziroma predlagateljev postavitve skrbnika zapuščine, pri čemer ni opravilo niti ene obravnave, da bi se prepričalo o verodostojnosti njunih navedb. Nadalje pritožnica opisuje njen odnos z zapustnikovima otrokoma, ki sta bila tista, ki sta prekinila vsa pogajanja glede zapuščine. Pojasnjuje, da je neutemeljena bojazen predlagateljev, da bi prav ona neupravičeno razpolagala s stanovanjem, ki je predmet zapuščine. Predlagatelja sta namreč tista, ki sta že zasedla zapustnikovo garažo. Nadalje meni, da je sodišče prve stopnje postavilo skrbnico zapuščine v nemogoč položaj, saj so si interesi dedičev očitno povsem različni. Sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka, ker je sledilo le navedbam zapustnikovih otrok in ker izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo nobenega dokaza, je izpodbijani sklep tudi preuranjen.

Zapustnikova potomca Ž. P. in D. M. sta po svojih pooblaščencih odgovorila na pritožbo. Vendar pa pritožbeno sodišče odgovora na pritožbo ni upoštevalo, saj ta v skladu z določili 366. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD v tej zadevi ni predviden.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi predloga (in trditev) zapustnikovih potomcev za postavitev skrbnika zapuščine (131. člen ZD). Sodišče prve stopnje namreč pred odločanjem o predlogu za postavitev skrbnika zapuščine tega predloga niti ni vročilo zapustnikovi vdovi – pritožnici (predlog ji je vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom), niti ni opravilo naroka (192. člen ZD), s čimer bi ji omogočilo, da se izjavi o predlogu. Sodišče prve stopnje bi pritožnici kot zapustnikovi vdovi in oporočni dedinji moralo dati možnost, da se izjavi o predlogu za postavitev skrbnika zapuščine. S tem, ko ji tega ni omogočilo, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V novem postopku naj sodišče prve stopnje zapustnikovi vdovi omogoči sodelovanje v postopku tako, da ji da možnost, da se izjavi o predlogu za postavitev skrbnika zapuščine in nato (upoštevaje tudi njene trditve) o predlogu ponovno odloči.