Jedro

Ker je tožena stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati izvedenca in razčistiti podane pripombe. Opustitev ustnega podajanja izvedenskega mnenja izvedenca na naroku potem, ko so stranke dale na pisni izdelek pripombe, predstavlja relativno kršitev določb postopka, ki je lahko vplivala na zakonitost odločitve.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se razveljavi sodba sodišča prve stopnje (II. del izreka sklepa in sodbe) in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba zoper sklep o začasni odredbi se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se do pravnomočne razsoje v tej pravdni zadevi, oziroma do zakonite razporeditve tožnice skladno z omejitvami iz odločbe ZPIZ Slovenije z dne 10.7.1997, zadrži izvršitev odločbe tožene stranke št. II-1/97 z dne 22.7.1997 in da je tožnica na čakanju na delo s predpisanim nadomestilom plače. Razsodilo je tudi, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnice zaradi razveljavitve sklepa tožene stranke o razporeditvi na delovno mesto negovanje tovarniških prostorov v prostorih uprave, št. I-1/97 z dne 19.6.1997 in sklepa senata komisije II. stopnje tožene stranke o zavrnitvi ugovora tožnice in potrditvi prvostopnega sklepa št. II-1/97, z dne 22.7.1999 in povrnitvi stroškov postopka, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva razsoje na prvi stopnji do plačila. Odločilo je tudi, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 68.515,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.12.2001 do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo.

Zoper navedeni sklep in sodbo je tožnica vložila pritožbo, ter predlagala, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi, ter do pravnomočne razsodbe v tej zadevi zadrži izvršitev razporeditve, ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje, ter tožnici prizna pritožbene stroške postopka. Tožnici zaradi razporeditve na delo čistilke nastaja nenadomestljiva škoda na zdravju, ki je izkazana v medicinski dokumentaciji za tožnico, ki jo je ugotovil tudi s strani sodišča postavljeni sodni izvedenec dr. Bohar in kar je navajala tudi tožnica v svojih vlogah. Poudariti je, da tožnica postavljenemu izvedencu med postopkom ni mogla zastavljati nobenih vprašanj in ga tudi opozoriti na določena dejstva v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem. Izvedenec dr. Franc Bohar je tudi predsednik zdravniške komisije I. stopnje pri enoti ZZZS v Murski Soboti, ki odobrava bolniške staleže, tako da tudi zaradi tega ni mogoče šteti, da je bil takšen izvedenec v sodnem postopku objektiven. Nadalje se tožnica ne strinja tudi z izvedeniškim mnenjem po vsebini, saj dr. B. ni usposobljen po svoji medicinski stroki za podajo izvedeniškega mnenja. Jasno je tudi, da tožnici škodujejo tudi "drugi, nespecifični iritansi dihal", tožnici poleg čistil povzroča težave (kašelj, solzenje oči, srbenje idr.) tudi hišni prah. Tega ne izloča 100 % niti sesalec znamke Forverk, ki ima papirni filter. Tožnica naj tudi ne bi zlagala stolov na mizo, temveč bi le-te porivala po hali sem ter tja. Jasno je, da je po stopnicah potrebno sesalec nositi, tako da fizični napor presega 7 kg, saj sesalec vsebuje tudi vodo za čiščenje. Sicer z vonjem tudi ni mogoče zaznati ob ogledu samega delovnega mesta tistih snovi, ki tožnici škodujejo, kakor tudi ne tistih, ki se uvrščajo med druge specifične ali nespecifične iritanse dihal. Invalidska komisija ZPIZ si nikoli ni ogledala delovnega mesta samega, da bi lahko po pravilih stroke ugotovila vsebnost tožnici škodljivih snovi. Priča je res izpovedala, da je v upravi manj prahu, vendar je sama zdrava oseba, ki ni alergična na manjše količine prahu, za tožnico pa je daljša izpostavljenost prahu lahko usodna. Tožnica je med postopkom večkrat osporavala izvedeniškemu mnenju in predlagala postavitev drugega ustreznega izvedenca, ki je strokovno in interdisciplinarno usposobljen na podlagi navedene medicinske dokumentacije, osebnega pregleda, morebitnih testiranj, meritev idr. podati predvsem strokovno in objektivno izvedeniško mnenje. Sodišče pa tega med postopkom ni upoštevalo.

Pritožba zoper sodbo in odločitev o stroških postopka je utemeljena, pritožba zoper sklep o začasni odredbi je neutemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in glede pravilne uporabe materialnega prava ter absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 12/2003, 2/2004 - v nadaljevanju ZPP).

Pritožbeni ugovor, da tožnica ni mogla postavljenemu izvedencu medicinske stroke dr. F. B. postavljati nobenih vprašanj ali ga opozoriti na določena dejstva v zvezi s podanim mnenjem, je utemeljen. Iz predloženega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 22.7.1998 postavilo izvedenca medicinske stroke dr. F. B. iz Murske Sobote in mu naložilo, da naj po pregledu tožnice in celotne medicinske dokumentacije ter delovnih prostorov ugotovi, ali je delovno mesto snažilke, kamor je tožnica razporejena, primerno oziroma je z izpodbijano odločbo razporejena na delovno mesto, ustrezno njenemu zdravstvenemu stanju in ugotovitvam invalidske komisije. Sodni izvedenec spec. med. dela F. B., dr. medicine je dne 18.9.2000 podal pisno izvedeniško mnenje, katerega je sodišče vročilo tožeči in toženi stranki. Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 27.11.2000 podala vrsto pripomb na podano izvedeniško mnenje, do katerih pa se sodišče prve stopnje med postopkom ni opredelilo, oziroma jih ni razčistilo. Ker je tožena stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati izvedenca in razčistiti podane pripombe. Opustitev ustnega podajanja izvedenskega mnenja izvedenca na naroku potem, ko so stranke dale na pisni izdelek pripombe, predstavlja relativno kršitev določb postopka, ki je lahko vplivala na zakonitost odločitve. 253. člen ZPP namreč določa, da sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. S tem, ko sodišče prve stopnje ni zaslišalo izvedenca, dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno.

V zvezi s pritožbeno navedbo o primernosti in strokovni usposobljenosti izvedenca dr. B. pritožbeno sodišče navaja, da je sodišče prve stopnje imenovalo za izvedenca sodno zapriseženega izvedenca, sicer specialista medicine dela, ki je kot tak vsekakor usposobljen, da je podal strokovno mnenje v zvezi z delovnimi zmožnostmi tožnice. Glede izvedenčeve objektivnosti pa pritožbeno sodišče navaja, da ZPP v 247. členu določa, da je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Stranka mora zahtevati izločitev izvedenca, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. V zahtevi za izločitev izvedenca mora stranka navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Ob tem pa pritožbeno sodišče dejansko ugotavlja, da pravdnima strankama sklep o postavitvi izvedenca ni bil vročen, kar sicer ni pravilno. Tako bi lahko tožnica podala predlog za izločitev izvedenca v roku 8 dni od prejema izvedeniškega mnenja, to je takrat, ko je bila o tem seznanjena. Tako so njene pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo razčistiti vse pripombe pravdnih strank na izvedeniško mnenje s tem, da bo na glavni obravnavi zaslišalo izvedenca.

Pritožbeno sodišče ob tem še navaja, da sta pravdni stranki med postopkom podali še vrsto drugih dokaznih predlogov, do katerih pa se sodišče prve stopnje med postopkom in v sodbi ni opredelilo. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti tudi do predlaganih in neizvedenih dokaznih predlogov strank.

Pritožbeno sodišče je o prvem predlogu za začasno odredbo odločalo s sklepom opr.št. Pd 738/97 z dne 4.8.1997 in predlog tožnice za zadržanje izvršitve sklepa tožene stranke o razporeditvi tožnice na delovno mesto negovanje tovarniških prostorov in čakanja na delo z nadomestilom plače do razporeditve v skladu z odločbo ZPIZ zavrnilo.

Tožnica je ponovno podala predlog za izdajo začasne odredbe dne 20.3.1998 smiselno iz enakih razlogov kot pri prvem predlogu za začasno odredbo in predlagala, da sodišče o tem predlogu odloča skupaj s sodbo. Sanacija učinkov ravnanj tožene stranke za nazaj ni predmet začasne odredbe, temveč je to lahko le predmet meritornih odločitev v delovnem sporu. Zakonitost izpodbijanega sklepa o izdaji začasne odredbe je zato potrebno presojati glede na okoliščine, ki so obstajale v času odločanja na prvi stopnji. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnica ob podanem ponovnem predlogu za začasno odredbo predlagala, naj se le-ta ne obravnava posebej, ampak na narokih za glavno obravnavo. Tožnica v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za začasno odredbo navaja, da ji zaradi razporeditve na delo čistilke nastaja nenadomestljiva škoda na zdravju, ki je izkazana v medicinski dokumentaciji. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta pritožbeni razlog neutemeljen, saj je bilo zakonitost izpodbijanega sklepa o zavrnitvi začasne odredbe potrebno presojati glede na okoliščine, ki so obstajale v času odločanja o začasni odredbi pred sodiščem prve stopnje.

Temeljna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da sodišče lahko izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarne ali denarne terjatve, je verjetna izkazanost vtoževane terjatve. Ta predpostavka mora biti izpolnjena tako v primeru, če sodišče izda začasne odredbe na predlog stranke po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS št. 51/98 - 75/02 - v nadaljevanju ZIZ) kot tudi v primeru izdaje začasne odredbe na podlagi 1. odst. 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94 - v nadaljevanju ZDSS). V primeru izdaje začasne odredbe na predlog stranke mora stranka, ki predlaga začasno odredbo (upnik) bodisi za zavarovanje nedenarne ali denarne terjatve, izkazati za verjetno, da njegova terjatev obstoji, ali da mu bo zoper nasprotno stranko (dolžnika) nastala (270. člen, 272. člen ZIZ). Šele v primeru, da je navedena predpostavka izpolnjena, mora predlagatelj začasne odredbe izkazati tudi preostale pogoje, ki jih opredeljuje ZIZ za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (272. člen ZIZ) ali denarne terjatve (270. člen ZIZ).

Sodišče prve stopnje je v postopku pridobilo mnenje izvedenca specialista medicine dela dr. med. F. B., ki je v svojem izvedeniškem mnenju navedel, da je delodajalec zagotovil ustrezne delovne naprave, ki zmanjšujejo alergene na najmanjšo možno mero z mokrim načinom čiščenja. Delavka je od čistil na voljo imela tudi vsa čistila, ki si jih lahko sama izbira, predvsem pa tista, katera jo pri delu ne bi motila in katera uporablja tudi doma. Poudaril je, da bi bilo utemeljeno ponoviti postopek ocene preostale delazmožnosti in delavki ne naložiti čiščenja starih prostorov. Navedeno pomeni, da je bila delavka po oceni specialista medicine dela sposobna za opravljanje del v skladu z odločbo invalidske komisije z omejitvami podanimi z invalidsko odločbo. Zaradi navedenega je bila izdaja začasne odredbe neutemeljena. Pritožbeno sodišče ob tem izrecno poudarja, da je razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje zaradi procesnih kršitev, ki jih je pri tem storilo sodišče prve stopnje.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka na prvi stopnji.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.