Jedro

Zmotno je prepričanje upnika, da sklep o izvršbi nudi upniku izvršilno sredstvo tudi v primeru tistih motilnih dejanj, ki jih zajema že izdani izvršilni naslov in bodo nastajale v bodoče, torej v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. Temu predmetni izvršilni postopek ni namenjen. S sklepom o izvršbi je sodišče dopustilo izvršbo le glede protipravnega stanja, ki je obstajalo v času izdaje sklepa. V nasprotnem primeru bi bil ta izvršilni postopek odprt časovno neomejeno, kar pa ne more biti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek (1. točka izreka) in zavrnilo upnikov predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 19. 9. 2012 (2. točka izreka).

2. Upnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Glede ustavitve izvršilnega postopka navaja, da je umaknil predlog za izvršbo, vendar le za denarno terjatev, kar izhaja iz vloge z dne 19. 9. 2012. Takrat je postopek tekel še za prepoved posega dolžnikov v mirno posest, pri čemer pa nikoli ni vložil umika za nedenarno terjatev. Potrebno je upoštevati, da je sklep o izvršbi pravnomočen za prepoved bodočih posegov v posest upnika. V tem delu sklep o izvršbi ni bil razveljavljen, zato ni nobene podlage za ustavitev izvršilnega postopka. Tekoč izvršilni postopek je namreč edini način, da se dolžnikoma prepreči ponovno poseganje v posest, saj je nenehna žrtev nesprejemljivih in provokativnih ravnanj dolžnikov. Priglaša nadaljnje izvršilne stroške. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, da stroški vloge niso bili potrebni za izvršbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi umika predloga za izvršbo (drugi odstavek 43. člena ZIZ). Upnik navedeno odločitev izpodbija, kolikor je izvršilni postopek ustavljen tudi za izterjavo nedenarne terjatve, vendar neutemeljeno. Upnik pravilno opozarja, da je predlog za izvršbo z vlogo z dne 19. 9. 2012 (red. št. 53) umaknil le glede izterjave denarne terjatve, vendar pa je potrebo pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa upoštevati stanje zadeve v času vložitve vloge. Bistveno vprašanje je, ali je takrat izvršilni postopek tekel tudi za izterjavo nedenarne terjatve, če je, je predmetni sklep napačen in obratno.

6. Višje sodišče ugotavlja, da je upnik že v vlogi z dne 10. 2. 2012, ki je bila vložena na podlagi dopisa sodišča z dne 19. 1. 2012, navedel, da sta dolžnika odstranila vozilo, s katerim sta mu dne 30. 4. 2010 preprečila dostop na nepremičnino. Upnik je s tem sporočil sodišču, da je dolžnik izpolnil obveznost po sklepu o izvršbi, s katerim je sodišče dolžniku prepovedalo, da z ravnanji, kot so zajeta v izvršilnem naslovu in podobnimi, posega v posest poti upnika, ki poteka preko nepremičnine parc. št. 509 k.o. X do nepremičnine parc. št. 506 k.o. X (glej sklep višjega sodišča I Ip 3521/2011 z dne 26. 10. 2011 in razloge v 8. točki obrazložitve). Ko je sklep o izvršbi s citirano odločitvijo višjega sodišča postal pravnomočen, se bi izvršilni postopek za nedenarno terjatev nadaljeval z izvršbo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni in ponovnim sklepom o določitvi novega roka za izpolnitev obveznosti in z izrekom nove kazni (prim. tretji odstavek 226. člena ZIZ v zvezi 227. členom ZIZ), vendar le, če dolžnika obveznosti ne bi izpolnila. Ker pa sta jo, kot to izhaja iz upnikove vloge z dne 10. 2. 2012, se ta izvršilni postopek glede nedenarne terjatve ne more več nadaljevati.

7. Zmotno je prepričanje upnika, da sklep o izvršbi nudi upniku izvršilno sredstvo tudi v primeru tistih motilnih dejanj, ki jih zajema že izdani izvršilni naslov in bodo nastajale v bodoče, torej v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. Temu predmetni izvršilni postopek ni namenjen. S sklepom o izvršbi je sodišče dopustilo izvršbo le glede protipravnega stanja, ki je obstajalo v času izdaje sklepa. V nasprotnem primeru bi bil ta izvršilni postopek odprt časovno neomejeno, kar pa ne more biti. Upoštevati je namreč potrebno, da je izvršilni naslov izdan v zvezi s trajnostnim razmerjem; z izvršilnim naslovom se dolžniku trajno nalaga določeno ravnanje, zato kolikor dolžnik izpolni obveznost po izvršilnem naslovu, ni več potrebe po pravnem varstvu s sklepom o izvršbi. Kolikor pa kasneje pride do ponovnega ravnanja dolžnika, ki je nasprotno dolžnemu ravnanju po izvršilnem naslovu, mora upnik ponovno vložiti predlog za izvršbo s predlogom po izdaji ponovnega sklepa o izvršbi(1).

8. Ker je bil torej izvršilni postopek v času umika predloga za izvršbo na denarno terjatev glede nedenarne terjatve že ustavljen, saj se po citirani upnikovi vlogi ne bi mogel več nadaljevati (razlogi v 6. točki obrazložitve), je sodišče pravilno izdalo sklep o ustavitvi izvršilnega postopka. Posledično je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi stroškov, priglašenih v vlogi z dne 19. 9. 2012. Kot že rečeno, izvršba na nedenarno terjatev je bila ustavljena že predhodno, in to na podlagi upnikove vloge z dne 10. 2. 2012, glede stroškov katere pa je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 30. 5. 2012 že odločilo (sklep na red. št. 51); zato je potrebno presojati vlogo z dne 19. 9. 2012 samo glede stroškov, ki se nanašajo na umik predloga za izvršbo glede denarne terjatve, glede tega pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo petega odstavka 38. člena ZIZ, saj stroški umika predloga za izvršbo niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo.

9. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Starović Borivoj, Komentar zakona o izvršnom postupku, 1991, stran 563. Za primerljivo ureditev hrvaškega izvršilnega postopka glej Dika Mihajlo, Građansko ovršno pravo, I. knjiga, Opće građansko pravo, Narodne novine, 2007, stran 708.