Jedro

Med strankama ni sporno, da tožnika dopolnitvi vloge nista priložila zdravstvene dokumentacije, opredeljene v 22. a členu ZNB. Tožnika tudi sicer v predlogu navajata, da je zaradi starosti otroka zdravstvena dokumentacija pomanjkljiva. Vendar pa ZNB, veljaven v času izdaje izpodbijanega sklepa, ne ureja posledic, če stranka vlogi ne predloži vseh dokazov, zato se glede tega uporabljajo določbe ZUP, skladno s katerim organ ne sme zavreči zahtevka, kot da ta sploh ni vložen, temveč mora postopek nadaljevati in v skladu s pravili postopka po materialnem predpisu odločiti o upravni stvari. Glede na to, da sta tožnika dopolnila predlog, čeprav po presoji tožene stranke ne tako, kot je to bilo zahtevano, bi morala tožena stranka o tem odločiti vsebinsko (meritorno) in ne bi smela zavreči predloga tožnikov.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za zdravje št. 181-339/2018-4 z dne 6. 6. 2019 se odpravi in se vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožečima strankama nerazdelno povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla kot nepopoln predlog tožnikov za opustitev cepljenja A. A., rojene ... 2017. Iz izreka navedenega sklepa še izhaja, da v postopku niso nastali posebni stroški.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sta tožnika, starša A. A., v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) 13. 3. 2018 podala predlog za opustitev njenega cepljenja. Iz četrtega odstavka 22.a člena ZNB izhaja, da mora zdravnik, ki opravlja cepljenje, podati predlog za opustitev cepljenja osebe, ki se cepi, če ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja. Sestavni del predloga za opustitev cepljenja je zdravstvena dokumentacija osebe, za katero se predlaga opustitev cepljenja. Peti odstavek 22.a člena ZNB pa določa, da lahko poleg zdravnika, ki opravlja cepljenje, podajo predlog za opustitev cepljenja tudi starši oziroma skrbniki osebe, ki se cepi. Tožnica k predlogu za opustitev cepljenja ni predložila zdravstvene dokumentacije, zahtevane v ZNB. Tožena stranka je v skladu s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožnika z dopisom z dne 6. 11. 2018 pozvala, da v roku 15 dni od prejema tega dopisa dopolni vlogo z manjkajočimi podatki in zdravstveno dokumentacijo. Tožena stranka je obenem tožnika v zahtevi za dopolnitev vloge tudi opozorila, da če predlog za opustitev cepljenja v navedenem roku ne bo pravilno dopolnjen, bo ta s sklepom zavržen, kot to določa drugi odstavek 67. člena ZUP. Tožnika sta sicer pravočasno 10. 5. 2019 dopolnila vlogo, a ji nista priložila zahtevane dokumentacije. Zato je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP predlog za opustitev cepljenja A. A. zavrgla kot nepopoln.

3. Tožnika se ne strinjata z odločitvijo tožene stranke in v tožbi navajata, da res v dopolnitvi nista predložila zahtevane dokumentacije, vendar sta v njej navedla še dodatne razloge za opustitev cepljenja oziroma dopolnila prvotni predlog za opustitev cepljenja. Navajata, da ZNB ne ureja posledic, če stranka vlogi ne predloži vseh dokazov, zato se glede tega uporabljajo določbe ZUP. Če stranka na poziv upravnega organa v danem roku ne predloži vseh dokazov za postavljeni zahtevek, skladno s tretjim odstavkom 140. člena ZUP organ ne sme zavreči zahtevka, kot da ta sploh ni vložen (drugi odstavek 67. člena ZUP), temveč mora postopek nadaljevati in v skladu s pravili postopka po materialnem predpisu odločiti o upravni stvari. Dodajata še, da ker gre za prvo cepljenje otroka, je njena zdravstvena dokumentacija zato skoraj popolnoma prazna, zato sta tožnika v predlogu opisala družinsko anamnezo. Menita pa še, da je tožena stranka z zavrženjem predloga tožnikoma tudi onemogočila razgovor pred komisijo, ki ga omogoča 22.c člen ZNB ob obravnavanju argumentov v predlogu in njegovi dopolnitvi. Predlagata, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponoven postopek. Priglašata pa tudi stroške postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da sta zastopnika A. A. v predlogu za njeno opustitev cepljenja na kratko opisala njeno zdravstveno stanje in družinsko anamnezo. Temu nista priložila nobene zdravstvene dokumentacije. Zato je bil predlog nepopoln. Tožena stranka je zato zastopnika z dopisom z dne 4. 4. 2019 pozvala, da vloženi predlog dopolnita z navedbo ustreznih razlogov za opustitev cepljenja, z zdravstveno dokumentacijo. K navedenemu dopisu je bil priložen obrazec za dopolnitev predloga za opustitev cepljenja. Tožena stranka je zastopnika v zahtevi po dopolnitvi vloge tudi opozorila, da če predlog ne bo pravilno dopolnjen, bo s sklepom zavržen. Zastopnika sta 10. 5. 2019 predlog dopolnila z razlogi, zaradi katerih ne dovolita cepljenja A. A., noben od teh razlogov ni naveden v 22.a členu ZNB kot razlog za opustitev cepljenja. Dopolnitvi sta priložila še neizpolnjeno in nepodpisano izjavo zdravnika o varnosti cepljenja. Zdravstvene dokumentacije A. A. nista priložila, zato je predlog tožena stranka kot nepopolnega zavrgla. ZNB določa, da je predlog za opustitev cepljenja sestavljen iz zdravstvene dokumentacije osebe, za katero se predlaga opustitev cepljenja, zato je brez nje predlog nepopoln. Zastopnika, kljub izrecnem opozorilu v pozivu, zahteve za razgovor nista podala.

K I. točki izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. V drugem odstavku 22.a člena ZNB so taksativno našteti razlogi za opustitev cepljenja. Zdravnik, ki opravlja cepljenje, mora s pregledom osebe, ki se cepi, in z vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se lahko zdravstveno stanje take osebe trajno poslabšalo (1. odstavek 22. a člena ZNB). Če ugotovi, da taki razlogi obstajajo, mora dati strokovno utemeljen in obrazložen predlog za opustitev cepljenja, pri čemer je zdravstvena dokumentacija osebe njegov sestavni del (4. odstavek 22. a člena ZNB). Ker lahko glede na določbo petega odstavka istega člena dajo predlog iz prejšnjega odstavka tudi starši, so tudi sami dolžni predložiti zdravstveno dokumentacijo, saj je ta sestavni del predloga.

7. Med strankama ni sporno, da tožnika dopolnitvi vloge nista priložila zdravstvene dokumentacije, opredeljene v 22. a členu ZNB. Tožnika tudi sicer v predlogu navajata, da je zaradi starosti otroka (ob času vložitve predloga je ta star 7 mesecev) zdravstvena dokumentacija pomanjkljiva.

8. Vendar pa ZNB, veljaven v času izdaje izpodbijanega sklepa, ne ureja posledic, če stranka vlogi ne predloži vseh dokazov, zato se glede tega uporabljajo določbe ZUP. Kadar stranka na poziv upravnega organa v danem roku ne predloži vseh dokazov za postavljeni zahtevek, po določbi tretjega odstavka 140. člena ZUP, na katero se utemeljeno sklicujeta tožnika, organ ne sme zavreči zahtevka, kot da ta sploh ni vložen (drugi odstavek 67. člena ZUP), temveč mora postopek nadaljevati in v skladu s pravili postopka po materialnem predpisu odločiti o upravni stvari. Tožena stranka je s tem, ko je predlog tožnikov zavrgla po drugem odstavku 67. člena ZUP, ker v danem roku nista predložila zahtevane zdravstvene dokumentacije, določene v drugem odstavku 22. a člena ZNB, bistveno kršila pravila postopka in je zato izpodbijana odločba nezakonita. V obravnavani zadevi poleg tega tudi ni nepomembno, da že v predlogu za opustitev cepljenja tožnika zatrjujeta, da je zaradi starosti otroka zdravstvene dokumentacije pomanjkljiva, vendar se tožena stranka do navedenega ni opredelila, pač pa ju je pozivala na predložitev dokumentacije.

9. Glede na to, da sta tožnika dopolnila predlog, čeprav po presoji tožene stranke ne tako, kot je to bilo zahtevano, bi morala tožena stranka o tem odločiti vsebinsko (meritorno) in ne bi smela zavreči predloga tožnikov. Zato je bila njena odločitev nepravilna.

10. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je tožba tožnikov utemeljena, zato je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi tožnikov ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

11. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

12. Ker je sodišče ugodilo tožbi in izpodbijano odločbo odpravilo, sta tožnika v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa v postopku ni zastopal odvetnik, zato sta po prvem odstavku 3. člena Pravilnika upravičena do povračila stroškov v višini 15,00 EUR. Tožena stranka je stroške dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Sodišče tožnikoma ni priznalo tudi zakonskih zamudnih obresti od tega zneska v primeru zamude s plačilom, saj jih tožnika nista zahtevala. Plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).