Jedro

Ni že vsakršna osebna okoliščina na strani delavca, četudi se manifestira v njegovi duševni sferi, razbremenilni razlog pri ugotavljanju kršitev pogodbenih obveznosti v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 88. člena ZDR.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 9. 2011, ki jo je tožena stranka izdala tožniku. Ugodilo je tudi reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku. Ugotovilo je, da je tožena stranka neutemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Tožnik je bil utemeljeno opozorjen zaradi kršitve delovne obveznosti, ko je zapustil delovno mesto 13. 7. 2010 in se je zaradi tega izdelek pokvaril. Bil je usposobljen za svoje delo na stroju CNC in je z zaustavitvami stroja v dneh 24. 6. 2011 do 30. 6. 2011 kršil svoje delovne obveznosti. Stroj je zaustavljal v nočni izmeni vsako noč za par ur in ga nazaj prižgal ob koncu svoje izmene. Vendar je sodišče na podlagi izvedenskega mnenja psihiatra ugotovilo, da je bila tožnikova delovna sposobnost v času kršitev okrnjena zaradi depresije. Njeni simptomi so se kazali že pred 5. 7. 2011, ko je imela tožena stranka s tožnikom razgovor zaradi kršitev, ta pa je bil sprožilni element za hudo depresivno motnjo. Zaradi takšnega zdravstvenega stanja tožnik ni kriv za storjene kršitve z zaustavitvami stroja in je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Krivda pri kršitvi delovnih ali pogodbenih obveznosti je podana v primeru namenskega ali malomarnega ravnanja. Sodišče ni moglo spreminjati zdravstvenih ocen strokovnjaka psihiatrične stroke.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da tožnik v obdobju od junija 2010 do 5. 7. 2011 ni obiskal svojega osebnega zdravnika zaradi ugotavljanja delovne zmožnosti, zato njegove duševne težave v tem času niso medicinsko izkazane. Tožnik je v spornem času delal ponoči na lastno željo in ni nikogar opozoril, da se boji delati, ker bi lahko povzročil škodo. Ni logično, da bi najprej zatrjeval, da za delo ni sposoben, hkrati pa predlagal nočno delo. Iz sicer zmotnih izvedenčevih ugotovitev ni mogoče izpeljati zaključka, da tožnik za delo ni bil sposoben (kvečjemu okrnjeno). Delovna zmožnost bi morala biti glede na odločbo revijskega sodišča VIII Ips 424/2007 ugotovljena vsaj v ustreznem (upravnem) postopku ugotavljanja delovne (ne)zmožnosti, ki bi ga moral tožnik sprožiti. Svoje delo je opravljal skoraj leto dni na istem delovnem mestu brez napak, zato je tožnikovo sklicevanje na strah zaradi opozorila iz julija 2010 nesmiselno. Sodišče bi moralo mnenje izvedenca na podlagi proste presoje dokazov oceniti glede na ostale dokaze, zato tudi ni potrebno izrecno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem. Izvedenec sploh ni ugotovil tožnikove neprištevnosti, kar bi lahko vplivalo na zakonitost odpovedi, niti neprištevnosti ni ugotovilo sodišče. Nezmožnost za delo ni mogoče enačiti z neprištevnostjo. Sodišči sta kršili določbe 8. člena ter 8., 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji).

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom ZPP vročena tožniku, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, zaradi katere dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Nižji sodišči sta presodili, da ni utemeljen krivdni odpovedni razlog za podano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 3. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, ker naj tožnik ne bi bil kriv za očitane kršitve iz odpovedi zaradi svojega bolezenskega stanja. Na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke je ugotovilo, da se je pri tožniku v času storitve očitanih kršitev razvijala huda depresivna motnja, ki se je navzven dokončno izrazila po razgovoru revidenta s tožnikom zaradi ugotovljenih kršitev, ko si je tožnik odprl bolniški stalež. Sodišči pa sta zmotno in preuranjeno zaključili na podlagi izvedenskega mnenja, da so lahko psihične težave delavca same po sebi razlog za razbremenitev njegove odgovornosti za kršitve pogodbenih in delovnih obveznosti po 3. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR (krivdni razlog). Ta zakonski razlog je podan v primeru kršenja pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ena od možnih kršitev v primeru zdravstvenih težav delavca pa je lahko celo prav v tem, da s svojim opravljanjem dela v času svoje zdravstvene nezmožnosti opravljanja dela ogroža delovni proces delodajalca z morebitnimi potencialno negativnimi vplivi tako na premoženje kot na osebe (npr. 33. in 35. člen ZDR). Zdravstvena nesposobnost opravljanja dela naj bi po mnenju izvedenca nastopila šele julija 2011 po očitanih kršitvah v odpovedi iz junija 2011 – torej za odločitev v obravnavani zadevi sploh ni odločilnega pomena. Tudi če bi bila ugotovljena za junij 2011, kar sicer ni bila (sodišče na podlagi izvedenskega mnenja zaključi le, da je šlo za „okrnjeno delovno sposobnost“) pa se je ne more kar samodejno enačiti s pravnim institutom nerazsodnosti oziroma neprištevnosti. Izvedenec je namreč ugotovil le, da so bila dejanja tožnika posledica razvijajočega se bolezenskega stanja, neprištevnosti pa se v pravnem smislu še ni ugotavljalo.

8. Treba je poudariti, da se za kršitve pogodbe o zaposlitvi, ki so lahko temelj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ne zahteva naklepa v smislu voljne in zavestne sestavine glede očitane kršitve, niti to ni huda malomarnost kot pri razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Neprištevnost resda sodišču praviloma pomaga ugotavljati izvedenec psihiatrične stroke, ker sodišče nima ustreznega strokovnega znanja (243. člen ZPP), vendar mora sodišče izvedensko mnenje presoditi kritično glede na ostalo procesno dokazno gradivo in splošno izkustveno znanje, ki ga sodišče premore. Vprašanje prištevnosti je pravni standard, ki ga sodišču z dejanskimi ugotovitvami pomaga napolniti izvedenec. Pravna presoja dejstev, ki sestavljajo razsodnost, je pridržana sodišču. Dejanska podlaga za neprištevnost tožnika v času kršitev iz junija 2011 tako sploh (še) ni bila ugotovljena, tožnik pa jo je sicer skopo zatrjeval. 9. Sodišči sta zato preuranjeno naredili materialnopravni zaključek, da so prisotna dejstva, ki bi lahko razbremenila odgovornost delavca za očitane kršitve v juniju 2011. Zavestno in voljno sestavino mora sodišče ugotavljati pri tožniku glede njemu očitanih konkretnih kršitev pogodbenih obveznosti v spornem obdobju. Pravnorelevantna vzročnost med kršitvami in psihičnimi težavami tožnika tako ni samoumevna, ampak jo mora sodišče še določno ugotoviti. Pri tem je merilo dolžnostno ravnanje tožnika, ki je vsebovano predvsem v opravljanju dela v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Ni že vsakršna osebna okoliščina na strani delavca, četudi se manifestira v njegovi duševni sferi, razbremenilni razlog pri ugotavljanju kršitev pogodbenih obveznosti v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 88. člena ZDR. Glede (ne)zmožnosti imeti svoje ravnanje pod nadzorom voljno in zavestno je treba razlagati pravni standard utesnjujoče. 10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ugotoviti, ali je bil tožnik v času kršitev res do te mere neprišteven, da se dejansko ni mogel zavedati pomena in posledic očitanih kršitev iz junija 2011, ki jih mora sodišče tudi ugotoviti. Odgovoriti bo treba na vprašanje, ali so bile psihične težave takšne narave, da ni niti imel v oblasti svojega ravnanja in ni hotel kršiti pogodbenih obveznosti zaradi psihičnih težav oziroma da se dejansko ni mogel zavedati, da s svojimi ravnanji ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. Pri tem bo moralo upoštevati, da sicer lahko nerazsodnost izjemoma razbremeni delavca pri konkretnih kršitvah pogodbenih in delovnih obveznostih, vendar se lahko uporabi le ob ustreznih dejanskih ugotovitvah.

11. Glede na razveljavitev sodb sodišč prve in druge stopnje je odločitev o stroških revizijskega postopka pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).