Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če dolžnik nima več nadomestnih stvari, ki so predmet izvršbe, to ni razlog za ustavitev izvršbe. 800 kg sena, ki je predmet izvršbe, je nadomestna stvar, in če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da ga dolžnik nima več, ne bo ovire za nadaljevanje izršbe po pravilih iz določb 217. člena ZIZ.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi istega sodišča z dne 12.11.1997, s katerim je bila zoper njega dovoljena izvršba za izročitev premičnih stvari (800 kg sena) po določbi 215. člena v zvezi s prvim odstavkom 213. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) ter izvršba za izterjavo stroškov pravdnega postopka v znesku 73.312,50 SIT. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da uveljavljani ugovorni razlog iz 10. tč. 50. člena ZIP ni podan. Hkrati je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odmerilo upnikove nadaljnje stroške izvršilnega postopka na 16.358,00 SIT.
Zoper sklep sodišča prve stopnje je dolžnik vložil pritožbo. Po njegovih navedbah ga izpodbija iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Vztraja pri ugovoru, da je bil predlog za izvršbo vložen po izteku 30-dnevnega roka, kar naj višje sodišče ponovno preveri. Sicer pa zatrjuje, da po izteku dveh let od pravnomočnosti v pravdi zaradi motenja posesti izdanega sklepa in po preteku več kot treh let od motitvenega dejanja terjanega sena v količini 800 kg preprosto nima več. Zato je izvršba nemogoča. Razen tega pa je izvršilni naslov po mnenju dolžnika pravno zmoten, saj je skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih zavzeto stališče, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenim zemljiščem v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa posestno varstvo. Posebna izvršba za prevzem začasne posesti pa ni potrebna. V izvršilnem naslovu to ni upoštevano, kar pomeni, da bi bila izvršitev takšne nezakonite odločbe sedaj v nasprotju s pravnim redom ter sodno in upravno prakso. Z dolžnikovim posegom na parc. št. 743/2 torej ni bilo storjeno motilno dejanje. Dolžnik prilaga pritožbi mnenja pristojnih upravnih organov s tem v zvezi in sodbo Vrhovnega sodišča R. Slovenije ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, oziroma ustavitev izvršilnega postopka.
Pritožba ni utemeljena.
Kolikor dolžnik v pritožbi ponavlja navedbe iz ugovora zoper sklep o izvršbi (glede izteka 30-dnevnega roka upniku za vložitev izvršilnega predloga), je treba pojasniti, da je te izčrpalo že sodišče prve stopnje v pravilnih razlogih izpodbijanega sklepa in da pritožbene navedbe dolžnika s tem v zvezi ne terjajo nobene dodatne obrazložitve.
Nadaljnja pritožbena trditev, po kateri dolžnik nima več zahtevanega sena v količini 800 kg, pa je brez slehernega pomena za odločitev v tem stadiju postopka. Seno je namreč nadomestna stvar, in če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da ga dolžnik (niti kdo drug) nima več, ne bo ovire za nadaljevanje izvršbe po pravilih iz določb 216. člena ZIP - oziroma, po določbah 217. člena sedaj veljavnega Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Glede vseh preostalih pritožbenih navedb pa je treba dolžniku odgovoriti, da ne more v izvršilnem postopku uspešno načenjati vprašanj, ki bi lahko bila le predmet postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov, saj je po določbi prvega odstavka 16. čl. ZIP (sedaj prvega odstavka 17. člena ZIZ) prav izvršilni naslov tisti, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo.
Ker torej obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo dolžnika na podlagi določbe 2. tč. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 14. členom ZIP oz. sedaj 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi.