Jedro

Določbe 108. člena ZPP, ki urejajo vračanje vlog v tujem jeziku v popravo kot nerazumljivih ali nepopolnih, se uporabijo v primerih, ko je zaradi uporabe tujega jezika nerazumljiva sama vloga, in ne v primerih, ko so v tujem jeziku listine kot dokazno sredstvo, s katerim je tretji dokazoval resničnost svojih navedb v predlogu za odlog izvršbe.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka v delu, ki se nanaša na stroške ugovora tretjega, spremeni tako, da se odločitev o stroških ugovora tretjega pridrži do končne odločbe v pravdi na nedopustnost izvršbe oziroma če tretji tožbe ne bo vložil, do izteka roka za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe, v točki II. in III. izreka pa se v delu, ki se nanaša na stroške predloga tretjega za odlog izvršbe, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v nov postopek. Sicer se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem in nespremenjenem ter nerazveljavljenem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor tretjega udeleženca (I. točka izreka), zavrnilo predlog tretjega udeleženca za odlog izvršbe na avtomobil znamke MERCEDES BENZ AMG, predelava BRABUS, reg. št. ..., do pravnomočnosti odločitve o ugovoru tretjega (II. točka izreka), odločilo, da tretji udeleženec sam trpi svoje stroške ugovora in predloga za odlog izvršbe (III. točka izreka) in da mora dolžnik v roku 8 dni od prejema sklepa povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške, s tem sklepom odmerjene na 1.194,62 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, v presežku pa predlog upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrnilo (IV. točka izreka).

2.Tretji po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija I., II. in III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu spremeni tako, da ugodi ugovoru in predlogu za odlog izvršbe tretjega. Priglaša pritožbene stroške.

3.Navaja, da je predložil prometno dovoljenje, ki tudi po stališču sodišča predstavlja javno listino (verjetno prav: javno listino). Javna listina izkazuje resničnost tistega, kar se v njej navaja. Iz predloženega prometnega dovoljenja izhaja, da je tretji lastnik predmetnega avtomobila. Nesprejemljivo je stališče upnika, da naj bi predložil nejasno in neberljivo listino. Ponovno prilaga prometno dovoljenje in pri tem označuje bistveni del, ki je v slovenskem jeziku. Iz prometnega dovoljenja jasno izhaja, da gre za prometno dovoljenje in da je lastnik spornega vozila tretji. Predloženo prometno dovoljenje vsebuje iste identifikacijske zanke vozila, kot jih je v rubežni zapisnik vnesel izvršitelj. Sklicevanje sodišča na izjavo osebe z nazivom "g. A. A.", osebe, ki naj bi bil dolžničin mož, v smislu, da naj bi bila dolžnica lastnica spornega vozila, so brez prave dokazne vrednosti in v primerjavi z dokazom, ki ga je predložil tretji, na nivoju pavšalnih govoric. Oseba z imenom "g. A. A.", o kateri govori sodna odločba, sploh ni definirana z osebnim imenom, da bi bilo možno preveriti in identificirati, kdo to sploh je. Povsem jasno je, kdo je lastnik predmetnega avtomobila, to je oseba, ki je vpisana v ustreznem registru vozil v takšni vlogi, izpisek o lastništvu pa potrjuje predloženo prometno dovoljenje. Stališče sodišča, da naj bi dolžnik predložil listno v tujem jeziku, ki je iz tega razloga sodišče ne more upoštevati, je popolnoma nesprejemljivo. Bistveni razlog za izdajo mednarodnega prometnega dovoljenja, kot je tudi predmetno prometno dovoljenje, je v tem, da se (v različnih jezikih) lahko vsakdo (tudi sodišče) prepriča, za kakšen dokument gre. Sodišče spregleda dejstvo, da je tretji ugovoru in predlogu za odlog izvršbe predložil listino z nazivom "prometno dovoljenje" z zapisom v slovenskem jeziku. Na to dejstvo je tretji tudi izrecno opozoril sodišče, ki pa se do tega dejstva sploh ni opredelilo, zato izpodbijanega sklepa ni moče preizkusiti. Iz navedenih razlogov je povsem nesprejemljiva odločitev sodišča, da je zavrnilo predlog tretjega za odlog izvršbe. Ravno iz razloga, ker je tretji predložil verodostojno javno listino, in to z navedbo v slovenskem jeziku - prometno dovoljenje, bi sodišče moralo, skladno z določilom 1. odstavka 73. člena ZIZ, odložiti izvršbo glede predmetnega vozila. Če je imelo sodišče kakršnekoli dvome v pristnost, verodostojnost ali vsebino prometnega dovoljenja, pa bi moralo v konkretnem primeru ravnati skladno z določbami 108. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in tretjega pozvati na predložitev jasnega teksta listine oz. na prevod listine. Sodišče bi v vsakem primeru moralo ugoditi predlogu tretjega za odlog izvršbe, saj je ta nedvomno utemeljen in sodišče v konkretnem primeru ni ravnalo skladno s 1. odstavkom 73. člena ZIZ, zato je zmotna tudi odločitev o priglašenih stroških tretjega. Poleg tega pa je sodna praksa v zvezi z obravnavanjem ugovora tretjega jasna: o stroških ugovora tretjega sodišče odloči šele po tem, ko je jasen in znan izid pravde na nedopustnost izvršbe, ki jo sproži tretji v primeru zavrnitve ugovora.

4.Upnik v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam tretjega in predlaga zavrnitev pritožbe.

5.Pritožba je delno utemeljena.

6.Pravno podlago za presojo ugovora tretjega predstavljajo določbe 64. in 65. člena ZIZ. Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (prvi odstavek 64. člena ZIZ). Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena tega zakona (tretji odstavek 64. člena ZIZ). Če upnik v roku ne odgovori na ugovor ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče v celoti ali delno ustavi izvršbo (prvi odstavek 65. člena ZIZ). Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne (drugi odstavek 65. člena ZIZ).

7.Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, da je upnik v odgovoru nasprotoval ugovoru tretjega, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno skladno z drugim odstavkom 65. člena ZIZ ugovor tretjega brez nadaljnjega obravnavanja zavrnilo (I. točka izreka) in tretjega pravilno opozorilo, da lahko skladno z določbo tretjega odstavka 65. člena ZIZ v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na zarubljene predmete ni dopustna. Pri čemer pa je Ustavno sodišče ugotovilo, da je tretji odstavek 65. člena ZIZ v neskladju z Ustavo RS, kolikor se nanaša na izvršbo na premičnine, kot je primer v predmetni zadevi. Do odprave protiustavnosti tako lahko tretji začne pravdo na ugotovitev, da izvršba na določeno premičnino ni dopustna, v obdobju od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega do konca izvršbe. Dodati pa je, da tretji v pritožbi sploh ni nasprotoval zavrnitvi njegovega ugovora.

8.Utemeljeno pa pritožbeno izpostavlja, da je o stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega mogoče odločati šele po tem, ko je znan končni uspeh ugovora tretjega, torej ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet, oziroma če tretji pravde ne začne, ko izteče zakonski rok od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora1.

9.O pritožbi glede zavrnitve predloga tretjega za odlog izvršbe in pripadajoče stroškovne odločitve (II. in delno III. točka izreka)

-------------------------------

1Glej sklep VSL I Ip 932/2015 z dne 3. 6. 2015.

8.Pravno podlago za presojo predloga tretjega za odlog izvršbe predstavljajo določbe 73. člena ZIZ. Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana (prvi odstavek 73. člena ZIZ). Če tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na način iz prejšnjega odstavka, sodišče na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (drugi odstavek 73. člena ZIZ).

9.Tretji neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker ga ni pozvalo na predložitev jasnega teksta prometnega dovoljenja oziroma na prevod te listine. Določbe 108. člena ZPP, ki urejajo vračanje vlog v tujem jeziku v popravo kot nerazumljivih ali nepopolnih, se uporabijo v primerih, ko je zaradi uporabe tujega jezika nerazumljiva sama vloga, in ne v primerih, ko so v tujem jeziku listine kot dokazno sredstvo, s katerim je tretji dokazoval resničnost svojih navedb v predlogu za odlog izvršbe.

10.Iz spisa izhaja, da je tretji navedbe o svoji lastninski pravici na zarubljenem avtomobilu dokazoval z listino v nemškem jeziku, na kateri je tudi v slovenskem jeziku navedeno, da gre za prometno dovoljenje, upnik pa je trdil, da te listine ni mogoče šteti kot javne listine, dokumentacija v tujem jeziku pa skladno z določbami ZPP ne more predstavljati dokaza. Med upnikom in tretjim ni sporno, da predložena listina predstavlja prometno dovoljenje. Ker je v njej v slovenskem jeziku navedeno, da gre za prometno dovoljenje, tretjemu za to listino ni potrebno priložiti overjenega prevoda v slovenskem jeziku po določbi drugega ostavka 226. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ob obrazloženem je za presojo utemeljenosti predloga tretjega za odlog izvršbe odločilno, ali to prometno dovoljenje po tujem pravu predstavlja javno listino in ali dokazuje lastništvo v predmetni izvršbi zarubljenega vozila. Teh odločilnih dejstev pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.

11.Iz vseh navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pritožbi tretjega delno ugodilo in ob uporabi pravilne pravne podlage na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka v delu, ki se nanaša na stroške ugovora tretjega spremenilo tako, da se odločitev o stroških ugovora tretjega pridrži do končne odločbe v pravdi na nedopustnost izvršbe oziroma če tretji tožbe ne bo vložil, do izteka roka za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ter zaradi zmotne uporabe prava in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja na podlagi prvega 355. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje v točki II. in posledično točki III. izreka v delu, ki se nanaša na stroške predloga tretjega za odlog izvršbe, razveljavilo in se zadeva v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v še preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in v še preostalem delu (I. točka izreka) potrdilo sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

12.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13.V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali predloženo prometno dovoljenje po tujem pravu predstavlja javno listino in ali dokazuje lastništvo tretjega v predmetni izvršbi zarubljenega avtomobila, nato pa ponovno odločiti o predlogu tretjega za odlog izvršbe.

-------------------------------

1Prim. sklep VSL I Ip 1440/2022 z dne 13. 12. 2022, sklep VSC II Ip 360/2020 z dne 28. 10. 2020, sklep VSL I Ip 5624/2011 z dne 14. 3. 2012, sklep VSM I Ip 81/2015z dne 27. 5. 2015.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 108, 108/1

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.