Jedro

V izpodbijanem sklepu, ki temelji na ugotavljanju okoliščin, pravno pomembnih v času izdaje odločbe, je prvostopno sodišče pri odločanju o obsegu stikov, ki so mld. otroku v največjo korist, pred navedbami in predlogi očeta, povzetimi v točki 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa, pravilno dalo prednost in večjo težo navedbam in z njimi podprtemu predlogu CSD o trajanju stikov. V skladu z določbo 108. člena ZNP-1 se namreč navedbe CSD v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca CSD štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom, po tem, ko je dne 22. 2. 2021 podaljšalo ukrep odvzema hčerke A. A., rojene 28. 11. 2012, materi B. B. in očetu C. C., ter namestitve v rejniško družino, s trajanjem ukrepa največ 3 leta, odločilo o stikih med mld. A. A. in očetom. Sklenilo je, da stiki potekajo enkrat na 14 dni ob sobotah v obsegu 3 ur, na način, da oče A. A. prevzame v rejniški družini in jo ob dogovorjeni uri pripelje nazaj, pri čemer oče v petek pred stikom pokliče po telefonu rejnico, s katero se dogovori za točen čas izvedbe stika (prvi odstavek izreka). Oče mladoletne hčerke na stiku ne sme izpostavljati cigaretnemu dimu, kar pomeni, da v istem prostoru z mld. hčerko ne kadi in da poskrbi, da so prostori, kjer se bo mld. A. A. v času stikov zadrževala, prezračeni (drugi odstavek izreka).

2. Nasprotni udeleženec sklep v delu glede trajanja stikov izpodbija s pravočasno pritožbo, naslovljeno z „Pritožba na narok IV N 771/2020 z dne 22. 12. 2022“, ne da bi izrecno navedel pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona in v zvezi s členom 42 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Glede na predhodno ureditev z dveurnimi stiki in sedaj izpodbijano odločitev o triurnih stikih na 14 dni predlaga podaljšanje stikov na štiri ure, ker bi v tem času s hčerko lahko skupni čas preživela bolj kakovostno in bi lahko manj obremenjeno izvedla kakšno skupno dejavnost (bazeni, kino, kolesarjenje). Poudarja stres obeh zaradi trenutne obremenitve stikov; dodatni dve uri bi ju razbremenili.

3. V odgovoru na pritožbo predlagatelj predlaga zavrnitev pritožbe. Sklicuje se na neutemeljenost razlogov, ki bi narekovali potrebo po daljšem stiku, ker lahko pritožnik tudi v času treh ur s hčerko čas preživlja kakovostno in s številnimi aktivnostmi, predvsem pa ker se mora okrepiti v svoji starševski vlogi, da bi jo zmogel izvajati v največjo korist mld. hčerke.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V zadevi se uporabljajo določbe Družinskega zakonika (DZ) ter določbe ZNP-1 in ZPP1. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje2 preizkusilo v pritožbeno izpodbijanem delu (prvi odstavek izreka, kjer je določeno trajanje stikov) in v mejah v pritožbi navedenih razlogov ter pri tem tudi glede bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti ter glede pravilne uporabe materialnega prava. Zato je sklep le v tem delu predmet pritožbenega preizkusa.

6. Materialno pravno podlago za določitev stikov je sodišče prve stopnje pravilno navedlo3. Predstavljajo jo določbe 141. ter 173. člena Družinskega zakonika (DZ) ter določba 26. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD).

7. Pritožbeno nista sporna dinamika in način z izpodbijanim sklepom določenega izvajanja stikov med mld. A. A. in očetom, glede katerih je prvostopno sodišče odločilo, kot to izhaja iz prve točke obrazložitve tega sklepa. Je pa sporno trajanje stika, za katerega oče v pritožbi predlaga, da namesto določenih treh ur traja primernejše štiri ure, s čimer smiselno uveljavlja zmotnost ugotovljenega dejanskega stanja.

8. Pravilna je odločitev glede trajanja stikov med očetom in mld. hčerko. Osebni stiki s staršem, s katerim otrok ne živi, so mld. otroku nedvomno v korist, da obdržita vez, kot je to izpostavilo že sodišče prve stopnje v točki 25 obrazložitve, še posebej v konkretnem primeru, glede na do, da so z namestitvijo mld. A. A. v rejništvo očetu ostale pravice (in obveznosti), določene z določbami DZ, ki so združljive z namenom rejništva. Pri odločitvi o dolžini določenih stikov se je prvostopno sodišče pravilno oprlo na trditve predlagatelja v predlogu in tekom postopka (CSD). Te so podrobno povzete v točkah 2 do 8, 10 do 17 in 23 obrazložitve izpodbijanega sklepa, pri čemer jih je, upoštevaje tudi navedbe pritožnika kot prvega nasprotnega udeleženca, matere in rejnice (ki jih je povzelo v točkah 20 – 22), prvostopno sodišče nato skrbno presojalo in sprejelo zaključke dejanske narave v točkah 24 in 25 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Bistvo pravilnih zaključkov pritožbeno sodišče povzema, in sicer, da so v največjo korist mld. A. A. stiki v trajanju treh ur, ob tem, ko je desetletnica deklica s posebnimi potrebami, zato je še posebej pomembno poznavanje njenih potreb in zmožnost prilagajanja, medtem ko se oče na stike predhodno ne pripravi in si časa stikov ne organizira na način, da bi bilo ustrezno poskrbljeno za hčerkine dejavnosti (na primer pevski nastop v cerkvi), predvsem pa, da jo obremenjuje s svojimi problemi, mld. A. A., ki sicer na stike rada gre, pa vse to obremenjuje, da ob svojih težavah z izražanjem to stisko težko ubesedi in še težje prenaša, kar se je še poslabšalo po vložitvi predloga.

9. Oče v pritožbi le posplošeno, brez podajanja trditev, temelječih na strokovnem znanju, izraža nestrinjanje z dolžino določenih stikov, ki so za eno uro daljši od do sedaj dejansko izvajajočih se, in željo po za eno uro daljših stikih. Zgolj na podlagi lastne ocene se nadalje sklicuje na trenutno obremenitev obeh zaradi tako kratkih stikov, glede katerih brez kakršnekoli dokazne podprtosti predlaga podaljšanje (zgolj) še za eno dodatno uro glede na po sodišču določene triurne stike. Z ničemer ne izpodbija zaključka, da še vedno kljub vzpodbujanju pristojnega CSD odklanja kakršnokoli pridobivanje znanja in vedenja okoli izvajanja starševske skrbi in da ni storil ničesar, da bi se stiki lahko širili. Zato s pritožbenimi navedbami ni uspel omajati zaključka iz izpodbijanega sklepa, da koristi mld. hčerke ne vidi v zadostni meri oziroma v pravi luči, ter da vidi predvsem svoje in ne dekličinih potreb, kot tudi ne, da so prav stiki v po sodišču določenem obsegu tisti, ki so mld. A. A. v največjo korist. 10. Sodišče druge stopnje ob tem pripominja, da določbe DZ omogočajo bodoče spremembe obsega že določenih stikov zaradi spremenjenih razmer (člen 141/8 DZ), kar pa v konkretnem primeru predpostavlja obstoj več okoliščin, med njimi tudi očetovo izkazano okrepljeno starševsko vlogo, kot to za potrebno (celo konkretizirano) izpostavlja sodišče prve stopnje.4 V izpodbijanem sklepu, ki temelji na ugotavljanju okoliščin, pravno pomembnih v času izdaje odločbe, pa je prvostopno sodišče pri odločanju o obsegu stikov, ki so mld. A. A. v največjo korist, pred navedbami in predlogi očeta, povzetimi v točki 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa, pravilno dalo prednost in večjo težo navedbam in z njimi podprtemu predlogu CSD o trajanju stikov. V skladu z določbo 108. člena ZNP-1 se namreč navedbe CSD v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca CSD štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje.

11. Pritožbene navedbe so tako neutemeljene in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno (drugi odstavek 350. člena in 366. člen ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni.

1 Slednje na podlagi 42. člena ZNP-1. 2 Določba 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP. 3 Obrazložitev pod točko 19 izpodbijanega sklepa. 4 Točka 25 obrazložitve izpodbijanega sklepa.