Jedro

Dejstvo, da delavec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in po tem, ko sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, opravlja enako delo, ne pomeni avtomatično neutemeljenosti odpovednega razloga. Četudi je tožnica po novo sklenjeni pogodbi o zaposlitvi opravljala v bistvenem podobno delo, to še ne pomeni, da je odpovedni razlog neutemeljen. Bistveno je, da z ukinitvijo delovnega mesta (oziroma službe v konkretnem primeru) prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov na strani delodajalca, zato je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 3. 2014 nezakonita in se razveljavi, ter da je tožena stranka dolžna tožnici za vse obdobje nezakonite odpovedi plačati razliko v plači, ki jo je tožnica prejemala po pogodbi o zaposlitvi št. ... z dne 11. 2. 2013 in pogodbi o zaposlitvi št. ... z dne 28. 3. 2014 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije sama svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2. Zoper sodbo v celoti se pritožuje tožnica zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in tožnici prizna povračilo pravdnih stroškov oziroma podredno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje. Smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo njen dokazni predlog, da se kot priča zasliši A.A., in ker ni obrazložilo utemeljenega razloga za zavrnitev dokaznega predloga. Tožnica tudi ni mogla že na naroku opozoriti na očitano kršitev, saj sodišče prve stopnje razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sklepu, ki ga je sprejelo na glavni obravnavi, ni navedlo. Šele iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da dokaznega predloga ni dopustilo iz razloga, ker kljub izrecnemu pozivu, sodišču ni pojasnila o čem naj bi izpovedala predlagana priča. Meni, da je že iz navedb v njenih vlogah in glede na pojasnilo kdo je predlagana priča, dovolj konkretizirala v zvezi s čim naj bi bila priča zaslišana (v zvezi s celotnim potekom odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter o primerjavi dela po odpovedani pogodbi o zaposlitvi z delom po novi pogodbi o zaposlitvi). V kolikor sodišče prve stopnje ni bilo zadovoljno z njeno obrazložitvijo bi jo moralo v okviru materialnega procesnega vodstva v skladu z 285. členom ZPP na to opozoriti in ji tako omogočiti, da se pred sodiščem izvedejo vsi dokazi, s katerimi bi lahko dokazala svoje trditve.

Navaja, da z reorganizacijo področja ... in z ukinitvijo Službe ... z drugimi nepremičninami in napravami ni bilo ukinjeno tudi delovno mesto vodja službe. To delovno mesto je namreč sistemizirano v okviru celotne družbe tožene stranke, kar pomeni, da delavec, ki to delovno mesto zaseda, lahko opravlja delo kot vodja službe na čelu katerekoli službe v organizaciji tožene stranke. Poudarja, da je bila tik pred reorganizacijo izkazana potreba po dodatnem zaposlovanju, kar izkazuje dvom v resničnost obstoja odpovednega razloga. Kljub reorganizaciji ni prenehala potreba po delu tožnice, saj je tudi po sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi opravljala enako delo z istimi pristojnostmi, odgovornostmi, in nadrejenimi. Na to kaže tudi primerjava med opisom delovnega mesta vodja službe in delovnega mesta samostojni strokovni sodelavec, saj med opisoma delovnih mest ni bistvenih razlik. Da potreba po delu vodja službe ni prenehala, izhaja tudi iz tega, da je v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice, tožena stranka na delovno mesto vodja službe (sicer v okviru Službe ...) zaposlila drugega kandidata. Dejstvo, da so vsi delavci, zaposleni v ukinjenih službah, prejeli odpoved pogodbe o zaposlitvi, še ne pomeni, da je sam odpovedni razlog utemeljen. Poleg tega pa je tožena stranka zgolj tožnici in še enemu delavcu znižala plačo, ostalim pa ne. Sodišče prve stopnje se sploh ni spuščalo v njena zatrjevanja o zlorabi pravic delodajalca, in sicer da želi tožena stranka z neutemeljeno odpovedjo iz poslovnega razloga doseči le znižanje plače. Zgolj pavšalno jih je zavrnilo z obrazložitvijo, da spadajo odločitve o reorganizaciji v izključno pristojnost delodajalca, ter da gre za njegove poslovne odločitve, v katere pa se sodišče ne sme spuščati. Meni, da je navedeno stališče sodišča v nasprotju s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, v skladu s katero sodišče res ne presoja racionalnosti, pravilnosti oziroma primernosti odločitev delodajalca o reorganizaciji delovnega procesa, vendar to ne pomeni, da vsaka odločitev delodajalca o reorganizaciji, zmanjšanju števila zaposlenih delavcev oz. o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga že pomeni tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi konkretnega delavca. Delodajalec je tisti, ki mora dokazati, da obstajajo ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi. Sodišče prve stopnje prihaja v nasprotje samo s sabo. Po eni strani trdi, da zaradi ukinitve delovnega mesta preneha potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, tudi če delavec opravlja enako delo, po drugi strani pa trdi, da mora imeti ukinitev delovnega mesta za posledico prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela, da lahko pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Vztraja, da bi morala tožena stranka v primeru ukinitve in združitve služb v novo službo prerazporediti tožnico na čelo druge službe kot vodjo službe v okviru istega delovnega mesta in iste pogodbe o zaposlitvi. Navedeno bi tožena stranka lahko storila, saj je bila v času, ko je bila tožnici dana odpoved pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka na delovno mesto vodja službe v okviru Službe ... zaposlila zunanjega kandidata, čeprav je tožnica izpolnjevala pogoje za to službo. Tožena stranka bi lahko za zasedbo delovnega mesta vodja službe iskala zunanjega kandidata le, če ne bi imela na voljo prostega in ustreznega kadra na delovnem mestu vodja službe, kot je bila to tožnica. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožnice zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožba smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi neutemeljene zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje priče A.A., in ker sodišče prve stopnje ni že v dokaznem sklepu, sprejetem na glavni obravnavi, obrazložilo zakaj je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje navedene priče. Ta kršitev je podana v primeru, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedena kršitev ni podana. Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi 25. 11. 2014 sprejelo dokazni sklep, s katerim je odločilo, da se ostali dokazni predlogi (med njimi tudi predlog za zaslišanje priče A.A.) zavrnejo kot nepotrebni. V skladu z ustaljeno sodno prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča RS lahko sodišče prve stopnje izvedbo predlaganega dokaza zavrne le tedaj, ko so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, pa mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Sodišče prve stopnje sicer res ni v dokaznem sklepu, sprejetem na glavni obravnavi, obrazložilo zakaj ni izvedlo dokaza z zaslišanjem predlagane priče, je pa zavrnitev dokaznega predloga obrazložilo v izpodbijani sodbi. Drži sicer pritožbeni očitek, da tožnica zaradi neobrazloženosti sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga ni mogla morebitne kršitve določb pravdnega postopka uveljavljati takoj, na naroku. Tožnica namreč ni mogla vedeti ali so razlogi za takšno odločitev ustavno sprejemljivi, vendar pa je sodišče prve stopnje razloge za zavrnitev dokaznega predloga pojasnilo v izpodbijani sodbi, kar pomeni, da je bila tožnici dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z vložitvijo pritožbe napade. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče dokaznega predloga glede zaslišanja A.A. ni dopustilo, ker tožnica kljub izrecnemu pozivu, da pove o čem naj bi izpovedala ta priča, sodišču tega ni pojasnila. Tožnica je namreč navedla zgolj, da je priča njen nadrejeni tako po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, kot tudi po novi pogodbi o zaposlitvi. Ni pa navedla, katera sporna dejstva naj bi z zaslišanjem navedene priče dokazovala. Pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, kot izhaja iz določbe 212. člena ZPP, stranki namreč nalaga, da za dejstva, ki jih zatrjuje, ponudi dokaze. Stranka mora torej dokazni predlog substancirati, kar pomeni, da mora natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s predlaganim dokazom ugotovi. Tega pa tožnica ni storila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen dokazni predlog.

7. Predmet presoje v konkretni zadevi je odločitev o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Po določbi 1.alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji) je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). V skladu s tretjim odstavkom 91. člena ZDR-1, ki med drugim ureja institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, delavec, v primeru, da sprejme ponudbo delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico do pravnega varstva kot v drugih primerih redne odpovedi.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je tožena stranka tožnici dne 12. 3. 2014 odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 11. 2. 1013, na podlagi katere je opravljala delo na delovnem mestu vodja službe v okviru Službe ... z drugimi nepremičninami in napravami ter v okviru področja .... Tožena stranka je tožnici obenem ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto samostojni strokovni sodelavec v okviru Službe ….. Stranki sta novo pogodbo o zaposlitvi sklenili dne 28. 3. 2014. Iz obrazložitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 3. 2014 izhaja, da je tožena stranka dne 22. 10. 2013 sprejela sklep št. ..., s katerim je reorganizirala in optimizirala delovne procese znotraj tožene stranke. Z dnem 25. 10. 2013 je stopil v veljavo Pravilnik o organiziranosti tožene stranke, na podlagi katerega so nastopile organizacijske spremembe v okviru področja ..., in sicer sta se Služba... ter Služba ... ukinili. Določena je bila nova organizacijska enota, in sicer Služba ... z dvema oddelkoma: Oddelek z... in Oddelek .... Z dnem 7. 2. 2014 pa je stopil v veljavo še Pravilnik o odgovornosti in pristojnosti, verzija 2, ki natančno opredeljuje odgovornosti ter pristojnosti posameznih organizacijskih enot, ki jih opredeljuje Pravilnik o organiziranosti tožene stranke.

9. Sodišče prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je tožnica prejela odpoved iz utemeljenega poslovnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 11. 2. 2013, ter da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 3. 2014 zakonita. Ugotovilo je, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nujna posledica ugotovljenih organizacijskih sprememb pri toženi stranki, pri čemer je bil bistveni razlog to, da je pri toženi stranki dejansko prenehala operativna potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Prvostopenjsko sodišče se je oprlo na izpoved tožnice, ki je smiselno potrdila, da sta se s sprejetjem Pravilnika res ukinili dve službi, med drugim tudi Služba... z drugimi nepremičninami in napravami, v okviru katere je opravljala delo na delovnem mestu vodja službe. Navedeno pa izhaja tudi iz 6. člena in priloge 2 Pravilnika o organiziranosti tožene stranke, ki določa, da sta sestavni del področja ... samo Služba ... in Služba ....

10. Kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti podanega odpovednega razloga ključno, da je bila Služba ... z drugimi nepremičninami in napravami, v okviru katere je tožnica opravljala delo na delovnem mestu vodja službe ukinjena, in da je bila posledično prav vsem delavcem, ki so bili zaposleni v tej službi odpovedana pogodba o zaposlitvi. Pritožbeno sodišče na tem mestu poudarja, da se lahko tožena stranka kadarkoli odloči za ukrepe organizacijske narave. V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (npr. sodba opr. št. VIII Ips 131/2010 z dne 5. 9. 2011, sklep opr. št. VIII Ips 196/2007 z dne 28. 5. 2008) se lahko delodajalec odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela tako, da delovne naloge drugače razporedi med še zaposlene, sodišče pa se ne more spuščati v presojo poslovnih odločitev delodajalca (npr. sklep opr. št. VIII Ips 37/2013 z dne 14. 10. 2013), oziroma lahko preveri le, ali je bil organizacijski razlog za ukinitev delovnega mesta resničen in utemeljen (tako npr. sodba opr. št. VIII Ips 284/2010 z dne 20. 12. 2011). Kot je bilo obrazloženo, pa je tožena stranka svojo organizacijsko odločitev ustrezno dokazala v postopku pred sodiščem prve stopnje.

11. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožena stranka ni dokazala, da je prenehala potreba po tožničinem delu, saj je tožnica še vedno opravljala enako delo. Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da dejstvo, da delavec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in po tem, ko sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, opravlja enako delo, ne pomeni avtomatično neutemeljenosti odpovednega razloga (npr. sodba VDSS opr. št. Pdp 483/2014 z dne 10. 9. 2014). Četudi je tožnica torej po novo sklenjeni pogodbi o zaposlitvi opravljala v bistvenem podobno delo, to še ne pomeni, da je odpovedni razlog neutemeljen. Bistveno je, da z ukinitvijo delovnega mesta (oziroma službe v konkretnem primeru) prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov na strani delodajalca, kar je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje nedvomno ugotovljeno.

12. Nesprejemljivo je stališče tožnice v pritožbi, da z ukinitvijo Službe ... ni bilo ukinjeno tudi delovno mesto vodja službe, in da navedeno delovno mesto ni vezano na konkretno službo. Iz pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 2. 2013 izhaja, da je bila ta sklenjena za opravljanje nalog na delovnem mestu vodja službe v okviru Službe .... Če je torej navedena služba, katere vodja je bila tožnica ukinjena, tožnica ne more uspešno zatrjevati, da bi lahko opravljala delo na delovnem mestu vodja službe v katerikoli Službi tožene stranke. Iz makro in mezzo organizacijske strukture družbe Pravilnika o organiziranosti tožene stranke - Priloga 2 (B1) izhaja, da so v okviru različnih področij tožene stranke organizirane različne Službe. V okviru področja upravljanje sta organizirani Služba ... in Služba ..., v okviru področja cestninjenje so organizirane Služba ... in prodaja na lastnih prodajnih mestih, Služba ... in B. uporabniški center, v okviru področja izobraževanja so organizirane ... služba, Služba..., v okviru poslovnega področja pa Služba .... Tožnica ne more uspešno zatrjevati, da bi lahko bila vodja katerekoli službe, saj že iz njene pogodbe o zaposlitvi jasno izhaja, da je bila sklenjena v okviru Službe.... Poleg tega pa gre navsezadnje tudi za zelo različna organizacijska področja navedenih Služb, ki zagotovo zahtevajo različna znanja in sposobnosti in tudi na tej podlagi ni mogoče trditi, da bi tožnica lahko opravljala delo vodje katerekoli Službe. Na podlagi navedenega so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka zaradi ukinitve služb oziroma združitve v novo službo, tožnico prerazporediti na delovno mesto vodja službe v katerokoli drugo službo znotraj tožene stranke.

13. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka s tožnico skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodja službe v okviru Službe ..., in da bi lahko iskala zunanjega kandidata le, če ne bi imela na voljo prostega in ustreznega kadra na delovnem mestu vodja službe kot je bila to tožnica. Kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, tožena stranka ni bila v nobenem primeru dolžna skleniti s tožnico pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje službe v okviru področja Služba .... Odločitev, s katerim kandidatom bo tožena stranka sklenila pogodbo o zaposlitvi je v pristojnosti delodajalca, tj. tožene stranke. V skladu s 24. členom ZDR-1 ima namreč delodajalec ob upoštevanju zakonskih prepovedi pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Sodišče pa v takšne odločitve ne more in ne sme posegati.

14. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).