Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da je dolžna tožniku v roku 15 dni plačati odškodnino v višini 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2023 dalje (I. točka izreka); višji zahtevek v znesku 8.905,29 EUR je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške postopka v višini 1.727,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka), ter da je zavezanec za plačilo sodne takse toženka do deleža 27 % (IV. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženke in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo v III. točki izreka tako, da je znesek prisojenih stroškov postopka zvišalo na 1.767,64 EUR (I. točka izreka). V preostalem je pritožbo toženke in v celoti pritožbo tožnika zavrnilo ter potrdilo nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Odločilo je, da stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).

3.Toženka v predlogu za dopustitev revizije postavlja naslednja vprašanja:

‒ali se čas izravnave ur v neenakomernem delovnem času šteje za počitek v smislu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.); ali je Višje delovno in socialno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je: a) razlikovalo med časom počitka, ki je delavcu zagotovljen kot minimalna pravica do počitka v smislu 154. in 156. člena ZDR-1, in časom počitka, ki je delavcu zagotovljen v času izravnave ur v neenakomernem delovnem času; in b) pri ugotavljanju kršitve prepovedi prekoračenja maksimalnega tedenskega števila ur dela čas izravnave ur v neenakomernem delovnem času vštevalo v delovni čas delavca;

‒ali je Višje delovno in socialno sodišče kršilo določbe postopka s tem, ko je na podlagi 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in v nasprotju s četrtim odstavkom 269. člena ZPP upoštevalo pripravljalno vlogo tožnika, ki je bila vložena manj kot 15 dni pred pripravljalnim narokom;

‒ali je Višje delovno in socialno sodišče kršilo določbe postopka s tem, ko je štelo, da ima sodba prvostopenjskega sodišča razloge o dejanskih ugotovitvah in pravnih stališčih, ki so jasni in med seboj niso v nasprotju, čeprav: a) prvostopenjsko sodišče pri ugotavljanju kršitve pravice do počitka pri vsakem ugotovljenem primeru domnevne kršitve ni navedlo relevantnega trenutka začetka in zaključka počitka, ki naj bi ga toženka tožniku zagotovila, oziroma je počitek v določenih primerih določilo na podlagi urnika, v katerem je tožnik opravljal delo, v drugih primerih pa na podlagi registriranega časa na registrirni uri, pri čemer ni opredelilo razlogov za različna pristopa; b) prvostopenjsko sodišče pri ugotavljanju kršitve pravice do počitka ni sledilo v obrazložitvi zavzetemu stališču, da delavec nastopi dnevni počitek neposredno po obdobju opravljanja dela in je ugotovilo kršitev tožnikove pravice do dnevnega počitka ob hkratni ugotovitvi, da je toženka tožniku po obdobju opravljanja dela zagotovila (vsaj) 48 ur počitka; c) prvostopenjsko sodišče pri ugotavljanju očitanih kršitev prekoračenja maksimalnega tedenskega števila ur dela ni upoštevalo predhodno zavzetega stališča, da se čas izravnave ur v neenakomerno razporejenem delovnem času ne všteva v delovni čas delavca in je ta čas vštevalo v delovni čas tožnika; d) se prvostopenjsko sodišče o načinu določitve pravične odškodnine z vidika njene objektivne pogojenosti ni izreklo.

4.Predlog je delno utemeljen.

5.Po prvem odstavku 367.a člena ZPP sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6.Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanja, oblikovanega v izreku tega sklepa, izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP revizijo v tem obsegu dopustilo.

7.Odločitev je sprejelo soglasno.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367c, 367c/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.