Jedro

Prevzem dolga je pogodba med dolžnikom (tožeča stranka) in prevzemnikom (stečajni dolžnik), v katero je privolil upnik. S to pogodbo se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v razmerju do upnika (tožena stranka). Gre torej za obligacijsko razmerje med tožečo stranko in stečajnim dolžnikom, pri čemer je zaveza slednjega do tožene stranke povsem abstraktna. Zato je (ne)odplačnost Pogodbe o prevzemu dolga odvisna le od razmerja med tožečo stranko in stečajnim dolžnikom, saj tožena stranka kot upnik ni stranka pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožbena dejanja

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo: „1. Zavrne se tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se v razmerju med družbo A A d.o.o. - stečaju in toženo stranko razveljavi učinek pravnih dejanj:

1. Pogodbe o prevzemu dolga z dne 21. 1. 2011, sklenjene dne 21. 1. 2011 med S d.d., kot dolžnikom in A A d.o.o., kot prevzemnikom dolga, v znesku 46.740,17 EUR;

2. Plačila denarnega zneska 46.740,17 EUR dne 21. 1. 2011 na račun tožene stranke.

2. Zavrne se tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna v stečajno maso A A plačati 46.740,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 2. 2012 do plačila.

3. Tožeča stranka mora drugo toženi stranki povrniti 2.079,00 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.“

2. Proti tej sodbi se je pritožila tožeča stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo sodbe tako, da pritožbeno sodišče v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglasila stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

Razlogi za zavrnitev pritožbe

5. Tožeča stranka je kot upnik v stečajnem postopku nad A A d.o.o. - v stečaju (v nadaljevanju: stečajni dolžnik) vložila izpodbojno tožbo (269. člen do 278. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Zahteva razveljavitev učinkov 1) Pogodbe o prevzemu dolga z dne 21. 1. 2011, s katero je stečajni dolžnik prevzel dolg tožeče stranke do tožene stranke v višini 46.740,17 EUR (priloga B3), ter 2) na tej podlagi dne 21. 1. 2011 izvedenega plačila denarnega zneska v navedeni višini. Tožena stranka je tožbenemu zahtevku ugovarjala z navedbami, 1) da je med tožečo stranko in stečajnim dolžnikom šlo za odplačen prevzem dolga, zaradi česar je stečajni dolžnik z izpolnitvijo obveznosti toženi stranki pridobil terjatev proti tožeči stranki ter 2) da je stečajni dolžnik res poplačal obveznost tožeče stranke do tožene stranke, vendar ne z lastnimi sredstvi, temveč s sredstvi, ki mu jih je predhodno nakazala tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da s temi nakazili tožeča stranka očitno ni plačevala obveznosti do stečajnega dolžnika, ampak je denarna sredstva nakazovala brez pravne podlage. Presodilo je, da so ta sredstva predstavljala dobroimetje tožeče stranke pri stečajnem dolžniku, zaradi česar ne predstavljajo stečajne mase. S plačili, izvedenimi na podlagi Pogodbe o prevzemu dolga, zato do zmanjšanja stečajne mase ni moglo priti. Pojasnilo je še, da je bil namen tožeče stranke ob naraščajočih težavah z insolventnostjo določena denarna sredstva „parkirati“ na računu stečajnega dolžnika in tako poplačevati svoje obveznosti. Ker objektivni pogoj izpodbojnosti (prim. 1. točko prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP) ni izpolnjen, je tožbeni zahtevek zavrnilo.

6. Pritožnik utemeljeno opozarja, da na denarnih sredstvih, ki naj bi jih stečajnemu dolžniku nakazala brez pravne podlage, tožeča stranka ni imela izločitvene pravice, temveč terjatev na vračilo teh sredstev(1). Kljub temu je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj objektivni pogoj izpodbojnosti v obravnavani zadevi ni podan. Pritožnik vztraja pri zmotnem stališču, da zmanjšanje premoženja stečajnega dolžnika predstavlja nakazilo denarnega zneska stečajnega dolžnika toženi stranki, s katerim je plačal obveznosti, ki niso bile njegove, tožena stranka pa je ta sredstva prejela neodplačno, saj s stečajnim dolžnikom ni bila v nobenem pravnem razmerju niti ni zanj opravila nobene storitve.

7. Prevzem dolga je pogodba med dolžnikom (tožeča stranka) in prevzemnikom (stečajni dolžnik), v katero je privolil upnik. S to pogodbo se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v razmerju do upnika (tožena stranka)(2). Gre torej za obligacijsko razmerje med tožečo stranko in stečajnim dolžnikom, pri čemer je zaveza slednjega do tožene stranke povsem abstraktna. Zato je (ne)odplačnost Pogodbe o prevzemu dolga odvisna le od razmerja med tožečo stranko in stečajnim dolžnikom, saj tožena stranka kot upnik ni stranka pogodbe. Odplačnost prevzema dolga je razvidna iz II. člena(3) Pogodbe o prevzemu dolga (priloga B13), na kar je opozorila tožena stranka v odgovoru na tožbo (glej točko 3.) in v pripravljalni vlogi (točka 9.). Drži sicer pritožbena navedba, da tožena stranka za stečajnega dolžnika ni opravila nobene storitve, nakazilo toženi stranki s strani stečajnega dolžnika pa je bilo izvršeno. Vendar to za odločitev ni pomembno. Pomembno je, da se zaradi tega plačila stečajna masa A A d.o.o. ni zmanjšala. Z izpodbijanim plačilom je stečajni dolžnik obenem pridobil terjatev zoper tožečo stranko v isti višini, če se že ni poplačal iz sredstev, ki jih je nanj tožeča stranka, kot zatrjuje, prenesla brez pravne podlage.

8. Za presojo pogojev izpodbojnosti je treba upoštevati celoten sklop pravnih poslov, ki predstavljajo podlago za izpodbijano dejanje stečajnega dolžnika. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje je razvidno, da je tožeča stranka z nakazovanjem denarnih sredstev stečajnemu dolžniku poravnala svoje dolgove za dobavljeno električno energijo do tožene stranke. Posel je tožeča stranka izvršila tako, da je s stečajnim dolžnikom formalno sklenila pogodbo o prevzemu dolga, predhodno pa mu je že nakazala določena denarna sredstva. Tožena stranka temu ni oporekala. Glede na zgornjo obrazložitev ni pomembno, ali je tožeča stranka stečajnemu dolžniku nakazovala sredstva „brez pravne podlage“. Če jih je, je proti stečajnemu dolžniku dobila zahtevek na vrnitev, ki ga je stečajni dolžnik lahko (moral) pobotal s terjatvijo na podlagi opravljenega plačila toženi stranki. Če pa so bila stečajnemu dolžniku sredstva prenesena prav zaradi poravnavanja tožnikovih obveznosti do tožene stranke, ki jih je s Pogodbo o prevzemu dolga prevzel stečajni dolžnik, pa stečajna masa tudi ni bila zmanjšana, saj je za izvedena plačila prejel kritje. Iz opisanega sledi, da je šlo pri izpodbijanih pravnih dejanjih stečajnega dolžnika za premoženjsko nevtralen posel (prim. 10. člen ZFPPIPP). Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.

9. Pritožnik nenazadnje pojasnjuje, da je tožeča stranka v okviru stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom prijavila terjatev na podlagi spornih nakazil, ki ji je bila v pretežnem delu priznana, zaradi česar ni imela pravnega interesa izpodbijati denarnega nakazila stečajnemu dolžniku. Te navedbe predstavljajo pritožbene novote, ki niso upoštevne (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP).

10. Glede na navedeno je pritožba tožeče stranke neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka, katere odgovor na pritožbo k predmetni odločitvi ni pripomogel, saj je vse relevantne navedbe podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje, pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

(1) Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 115/2007 z dne 18. 2. 2009 ter odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 856/2001 z dne 5. 9. 2001, I Cpg 421/98 z dne 7. 5. 1998 in Cpg 1587/94 z dne 29. 11. 1994. (2) Prim. prvi odstavek 427. člena Obligacijskega zakonika.

(3) „Pogodbenika se dogovorita, da bo prevzemnik A A d.o.o. Ljubljana prevzel obveznost dolžnika iz I. člena te pogodbe. S d.d Ljubljana bo prevzemniku obveznosti poravnal znesek prevzetih obveznosti, v okviru njunih medsebojnih terjatev iz poslovnih odnosov.“