Jedro

Tožba neizbranega kandidata za razveljavitev postopka izbire, razveljavitev pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom in izvedbo ponovnega razpisnega postopka je nedopustna, zato se zavrže, saj lahko skladno z ZDR neizbrani kandidat uveljavlja le odškodninski zahtevek v primeru, če je pri izbiri kršena prepoved diskriminacije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnikovo tožbo, ki jo je vložil v tem individualnem delovnem sporu, zavrglo.

Zoper navedeni sklep se z obširno laično pritožbo pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje njegovo tožbo očitno štelo za pravočasno, ker je v tej zadevi razpisalo glavno obravnavo. Tožena stranka je kršila 20. člen ZDR-A, zato zavrženje tožbe kot prepozne po 204. členu ZDR-A ni smiselno. Sodišče prve stopnje bi moralo v tem individualnem delovnem sporu odločiti po vsebini, saj je opravilo glavno obravnavo. Dejstvo, da je bila tožba vložena pravočasno, je razvidno tudi iz tega, da je tožnikovo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe presojalo tudi pritožbeno sodišče. Tožnik zahtevka ni vložil v smislu 204. člena ZDR, saj poleg razveljavitve izbirnega postopka in ponovitve izbirnega postopka uveljavlja tudi razveljavitev oziroma ničnost pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sklenila z drugo kandidatko. Tožena stranka je kršila 20. in 28. člen ZDR. Upravni akt št. ... z dne 29. 8. 2011 je v nasprotju sam s sabo in tako ničen (člen 279/3 ZUP). Dejansko stanje je bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno. Ker je tožnik edini kandidat in je bil na razgovoru, je logično mnenje opravljene diskriminacije – invalidnost. Pogodba, ki jo je sklenila kandidatka, ne bi smela biti sklenjena in je nična. Ker je obvestilo neizbranemu kandidatu nično, je ničen tudi sklep o izbiri.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 166. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz spisovnih podatkov je razbrati, da je tožnik v tem individualnem delovnem sporu predlagal razveljavitev postopka izbire med kandidati za delovno mesto „učitelj fizike“, razveljavitev pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sklenila z izbrano kandidatko in izvedbo ponovnega izbirnega postopka za razpisano delovno mesto. Veljavna delovnopravna zakonodaja pa neizbranemu kandidatu ne daje podlage za uveljavljanje tovrstnih tožbenih zahtevkov. Neizbrani kandidat ima na podlagi določbe 5. odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) možnost zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem le v 30 dneh po prejemu obvestila delodajalca in še to le v primeru, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. V primeru kršitve zakonske prepovedi diskriminacije pa je na podlagi člena 6/7 ZDR podana le odškodninska odgovornost delodajalca skladno s splošnimi pravili civilnega prava. Ker tožnik v tem individualnem delovnem sporu ni vtoževal odškodninske odgovornosti napram toženi stranki, poleg tega pa je tožnik tožbo v tem individualnem delovnem sporu vložil tudi po preteku 30 dni od prejema obvestila delodajalca o neizbiri, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo njegovo tožbo. Tožnik je tožbo v tem individualnem delovnem sporu vložil 10. 11. 2011, torej po izteku roka iz člena 204/5 ZDR. Na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnikova tožba prepozna, nima nikakršnega vpliva dejstvo, da je sodišče prve stopnje razpisalo poravnalni narok, na katerem je bilo med strankama kot nesporno ugotovljeno, da je bil tožnik 29. 8. 2011 obveščen o tem, da ni bil izbran na delovno mesto, za katerega se je prijavil in da je izpodbijani sklep sprejelo po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je v tem postopku odločalo tudi o predlogu tožnika za izdajo začasne odredbe in ga s sklepom opr. št. Pd 714/2011 z dne 24. 1. 2012 zavrnilo. Ker se je zoper ta sklep tožnik pritožil, je moralo o tej pritožbi odločati pritožbeno sodišče. Ta odločitev pritožbenega sodišča, vsebovana v sklepu opr. št. Pdp 121/2012 z dne 2. 2. 2012, pa prav tako ni imela nikakršnega vpliva na vprašanje pravočasnosti (in tudi dopustnosti) tožnikove tožbe.

Pritožbeno sodišče na preostale obširne pritožbene navedbe tožnika, ki se nanašajo na nepravilnosti postopka izbire kandidata, ne odgovarja, ker za odločitev o utemeljenosti tožnikove pritožbe niso odločilnega pomena (člen 360/1 ZPP v zvezi s členom 366/1 ZPP).

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (člen 365/2 ZPP).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožnika ni odločalo, ker jih ta ni priglasil.