Jedro

Kupec lahko zahteva povrnitev refleksne škode, če sta izpolnjeni splošni predpostavki odgovornosti proizvajalca oziroma prodajalca za brezhibno delovanje stvari, ki sta hkrati enaki splošnim predpostavkam poslovne odškodninske odgovornosti: 1. stvar ne deluje pravilno in 2. vzrok za okvaro stvari so lastnosti same stvari. Vendar pa morata biti za odgovornost za refleksno škodo izpolnjeni tudi dodatni (posebni) predpostavki poslovne odškodninske odgovornosti: 3. škoda, ki je v 4. vzročni zvezi z napako. Pri obravnavanju vzročne zveze med napako v predmetu nakupa in refleksno škodo na drugih dobrinah kupca je potrebno upoštevati tudi druga pogodbeno dogovorjena določila, ki opredeljujejo skrbnost ravnanja posamezne pogodbene stranke v smeri preprečevanja možnosti nastanka tovrstne refleksne škode.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v znesku 27.711,66 EUR zaradi premoženjske škode, povezane z odpravo nepravilnosti pri delovanju strojnih inštalacij ogrevanja, hlajenja in klimatizacije v lokalu X. v nakupovalnem središču Y., katerih dobavitelj je bila tožena stranka. Hkrati pa je naložilo tožeči stranki povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 20,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper prvostopenjsko sodbo je pritožbo v pritožbenem roku vložila tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju: ZPP) in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podredno, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

Razlogi izpodbijane sodbe

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka, ki se ukvarja z vgradnjo strojnih inštalacij ogrevanja, hlajenja in klimatizacije, pri tožencu kot dobavitelju strojnih inštalacij naročila strojne kasete V., za potrebe vgradnje le-teh v lokal X. v nakupovalnem središču Y. Strojne kasete je tožena stranka dobavila in tožeči stranki tudi izročila garancijski list. Tožeča stranka je montažo kaset opravila sama in kljub zahtevi v ponudbi tožene stranke št. NFKA 167b/09 z dne 31. 08. 2009, da je potrebno v primeru, če montaže opreme ne opravi tožena stranka, pri toženi stranki naročiti zagon opreme in končno kontrolo montaže ter pravilnega delovanja (kar je vse že vključeno v osnovno ceno), tega pa tožeča stranka ni nikoli naročila. Tožeča stranka je po montaži opravila zgolj preizkus tesnosti celotnega sistema inštalacij, ni pa preverila pravilnosti delovanja vsakega konvektorja posebej, kot bi to storila tožena stranka, če bi tožeča stranka pri njej naročila zagon opreme. V sezonah 2009/2010 in 2010/2011 uporabnik prostorov sploh ni ogreval, tako da je obstoječe konvektorje uporabljal izključno in zgolj za hlajenje prostora. V letu 2011 je ob zaključku sezone ogrevanja in pred pričetkom sezone hlajenja vzdrževalna služba B. izvedla pregled in preizkus obstoječih inštalacij ter ugotovila, da prihaja do mešanja ogrevne in hladilne vode, ker sta grelni in hladilni register v konvektorju med seboj povezana, ter posledično do padca tlaka v celotnem sistemu. Tožena stranka je garancijo tožeči stranki priznala in zamenjala neustrezni konvektor, hkrati pa opravila tudi pregled in kontrolo delovanja novega konvektorja, ni pa hotela prevzeti odgovornosti za refleksno škodo, ki je nastala zaradi zamenjave 3800 litrov hladilne tekočine ter stroškov, povezanih z lociranjem same napake. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožeča stranka z opustitvijo svoje obveznosti po ponudbi, da naroči brezplačen zagon naprav pri toženi stranki, nase prevzela vsa tveganja s tem v zvezi in zavrnilo njen zahtevek na plačilo refleksne škode.

Navedbe v pritožbi

6. Tožeča stranka je v pritožbi navedla, da je sodišče napačno ugotovilo, da je garancija pogojena z zagonom opreme konvektorjev in da ravnanje tožeče stranke razbremenjuje toženo stranko odgovornosti prodajalca za brezhibno delovanje stvari. Poleg tega je sodišče tudi zmotno presodilo, da niso izpolnjene vse predpostavke odgovornosti prodajalca za brezhibno delovanje stvari ter zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 339. člena ZPP, ker ni izvedlo dokaza z izvedencem ustrezne stroke, ki bi s svojim izvidom in mnenjem kompetentno pojasnil dejansko stanje.

Razlogi za zavrnitev pritožbe

7. Neutemeljeni so pritožbeni očitki glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi jo zagrešilo prvostopenjsko sodišče s tem, ko ni izvedlo dokaza z izvedencem ustrezne stroke, ki bi kompetentno pojasnil dejansko stanje. Pritožnica navaja, da bi izvedenec lahko odgovoril na ključna vprašanja, povezana z delovanjem sporne opreme in glede opredeljene škode, ki jo je vtoževala tožeča stranka.

8. Sodišče je pri izvajanju dokazov vezano na dokazne predloge pravdnih strank (212. člen ZPP). Tožeča stranka je dokazni predlog s pritegnitvijo izvedenca gradbene stroke podala v tožbi, pri čemer ni z ničemer opredelila v dokazovanje katerega zatrjevanega dejstva se nanaša ta dokazni predlog. V prvi pripravljalni vlogi z dne 10. 7. 2012 je takšen dokazni predlog konkretizirala v toliko, da ga je predlagala v dokaz trditve, da se tlačni preizkus izvedenih instalacij vedno opravlja brez opreme in trditev, ki so se nanašale na zatrjevano količino protizmrzovalne tekočine, ki jo je morala tožeča stranka zamenjati zaradi napake v konvektorju. Tudi v vlogi z dne 14. 11. 2013 je tožeča stranka ponovila ta dokazni predlog zgolj v povezavi s količino vode in mešanja grelne in hladilne vode v sistemu. Na prvem naroku za glavno obravnavo 21. 11. 2013 pa je tožeča stranka zgolj spremenila dokazni predlog v toliko, da je namesto izvedenca gradbene stroke predlagala izvedenca strojne stroke s področja strojnih instalacij. Trditev o načinu izvajanja tlačnega preizkusa instalacij tožena stranka konkretizirano ni izpodbijala, zato s tem v zvezi izvedba tega dokaza ni bila potrebna. V delu, v katerem se je ta dokazni predlog nanašal na količine zamenjane tekočine pa je šlo za dejanske okoliščine, relevantne glede višine tožbenega zahtevka. Ker je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo zaradi neizkazanega temelja zahtevka, se zato izkaže kot neutemeljen pritožbeni očitek zaradi neizvedbe dokaza s postavitvijo izvedenca.

9. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je eden od proizvodov (konvektorjev), ki jih je tožena stranka dobavila tožeči stranki, imel stvarno napako. Prav tako ni sporno, da je tožena stranka na poziv tožeče stranke, ki je uveljavljala zahtevek iz izdane garancije za brezhibno delovanje stvari, konvektor z napako zamenjala 26. 7. 2011. Sporno med pravdnima strankama pa je bilo vprašanje ali tožena stranka tožeči stranki odgovarja tudi za vtoževano refleksno škodo, to je za škodo, ki je tožeči stranki v povezavi z napačnim delovanjem konvektorja nastala na njenih drugih dobrinah.

10. Res je, da na podlagi tretjega odstavka 468. člena Obligacijskega zakonika(2) odgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo, ki mu je zaradi napake nastala na drugih njegovih dobrinah (refleksna škoda). Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno povzelo, da lahko kupec zahteva povrnitev te škode, če sta izpolnjeni splošni predpostavki odgovornosti proizvajalca oziroma prodajalca za brezhibno delovanje stvari, ki sta hkrati enaki splošnim predpostavkam poslovne odškodninske odgovornosti, in sicer: 1. stvar ne deluje pravilno in 2. vzrok za okvaro stvari so lastnosti same stvari. Vendar pa morata biti za odgovornost za refleksno škodo izpolnjeni tudi dodatni (posebni) predpostavki poslovne odškodninske odgovornosti, in sicer 3. škoda, ki je v 4. vzročni zvezi z napako(3). Pri obravnavanju vzročne zveze med napako v predmetu nakupa in refleksno škodo na drugih dobrinah kupca pa je potrebno upoštevati tudi druga pogodbeno dogovorjena določila, ki opredeljujejo skrbnost ravnanja posamezne pogodbene stranke v smeri preprečevanja možnosti nastanka tovrstne refleksne škode.

11. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določilo v ponudbi tožene stranke NFKA 167b/09 (priloga B2), iz katere je razvidno, da tožena stranka v primeru, ko montaže opreme ne opravi sama, od svojih strank zahteva, da vsaj zagon naprav ter končno kontrolo montaže in pravilnega delovanja naročijo pri njej. Te storitve so tudi že vključene v osnovno ceno naročene opreme.

12. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da tako določenih pogojev ni mogoče šteti kot obveznost tožeče stranke. Tudi pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je tako opredeljena dolžna skrbnost kupca (tožeče stranke) povsem jasno opredeljena. Tožena stranka pričakuje od svojih strank, da ji pred pričetkom uporabe dovolijo preveriti delovanje pri njej naročenih naprav, ker se s tem lahko prepreči morebitna bodoča škoda, kar pa je v interesu tako njenih strank kot tudi tožene stranke same. Z navedenim se tožena stranka želi razbremeniti odgovornosti za škodo, ki bi izvirala iz napak na dobavljeni opremi oziroma bi bila posledica nepravilne montaže, kar je povsem razumno. Tožeča stranka bi morala izvesti vse razumne ukrepe, s katerimi bi lahko preprečila nastanek škode (smiselna uporaba četrtega odstavka 243. člena OZ), predvsem pa bi morala skladno s pogodbeno dogovorjenimi pogoji toženi stranki omogočiti, da s kontrolo pri zagonu naprave prepreči nastanek refleksne škode.

13. Pritožnica v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožeča stranka navedenih brezplačnih storitev pri toženi stranki ni nikoli naročila. Sodišče prve stopnje je v tem okviru tudi ugotovilo, da nikoli ni ustrezno preverila pravilnega delovanja konvektorjev, kot bi to storila tožena stranka, ampak je izvedla zgolj tlačni preizkus celotnega sistema.

14. Tožeča stranka v pritožbi zatrjuje, da naj bi bila pravilnost postopanja tožeče stranke pojasnjena z ugotovitvijo, da so bile vse montaže in preizkusi opravljeni v skladu s strogimi standardi in doslednimi zahtevami investitorja in s tem podlaga za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj. Pravilnost izvedbe instalacij naj bi izhajala tudi iz delujočih ostalih konvektorjev. Na takšne pritožbene trditve pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tožena stranka niti ni zatrjevala kakršnekoli napake v izvedbi priključitve konvektorja na instalacije. Tožena stranka ji je utemeljeno očitala zgolj neomogočanje toženi stranki, da ob zagonu prekontrolira tudi pravilnost delovanja same naprave. Ob tem, ko je tožena stranka to svojo storitev že vkalkulirala v prodajno ceno, tako pričakovana skrbnost za tožečo stranko ni predstavljala nesorazmernega bremena.

15. Tožeča stranka se je očitno zgolj zanesla na toženo stranko in smatrala njeno strojno opremo za dovolj kvalitetno, hkrati pa ji ni dala priložnosti, da sama preveri, če ta oprema pravilno deluje. S svojim ravnanjem, oziroma opustitvijo dolžnega ravnanja, je zato tožeča stranka nase prevzela tveganje za morebitno škodo iz napake na drugih dobrinah. Na takšno sklepanje ne vpliva pritožbeno sklicevanje, da sta stranki že pred tem poslovno sodelovali in je tožeča stranka vselej sama opravljala montažo in zagon tovrstne opreme. S tovrstno opustitvijo dolžnega ravnanja je tožeča stranka prekinila vzročno zvezo med okvarjenim konvektorjem in nastalo škodo na drugih dobrinah. Prvostopenjsko sodišče se je pri tem pravilno oprlo na prepričljivo izpoved zakonitega zastopnika tožene stranke, da tožena stranka pri zagonu vsake tovrstne naprave takšen preizkus opravi, kar pomeni, da bi bila ob postopanju tožeče stranke skladno s pogodbo napaka na napravi ugotovljena že ob zagonu naprave. S tem pa bi bil preprečen nastanek refleksne škode v posledici dvoletnega delovanja naprave z napako.

16. Glede na navedeno pritožbeni razlogi tožeče stranke niso podani. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških

17. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 110/2002 - ZDT-B, 58/2003 - Odl. US, 2/2004, 2/2004 - ZDSS-1, 69/2005 - Odl. US, 90/2005 - Odl. US, 43/2006 - Odl. US, 52/2007, 45/2008 - ZArbit, 45/2008, 111/2008 - Odl. US, 121/2008 - Skl. US, 57/2009 - Odl. US, 12/2010 - Odl. US, 50/2010 - Odl. US, 107/2010 - Odl. US, 75/2012 - Odl. US, 76/2012 - popr., 40/2013 - Odl. US, 92/2013 - Odl. US, 6/2014, 10/2014 - Odl. US, 48/2014. Op. št. (2): Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006 - Odl. US, 40/2007 – v nadaljevanju OZ.

Op. št. (3): Nina Plavšak s soavtorji, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3 knjiga , stran 177 in 178, GV Založba, Ljubljana 2004.