Jedro

Ker je bila nepremičnina kasneje vpisana v zemljiško knjigo, pa izvršba ne sme teči v nasprotju z zemljiškoknjižnim stanjem, v kateri je kot zemljiškoknjižni lastnik obravnavane nepremičnine vpisana oseba, ki iz pravnomočnega sklepa o izvršbi ne izhaja kot (hipotekarni) dolžnik, pri čemer tudi ni zaznamovana izvršba in vknjižena hipoteka v korist upnika.

Če sodišče sproži uradni postopek vpisa po določilih četrtega v zvezi s tretjim odstavkom 168. člena ZIZ, kot je to storilo v obravnavani zadevi, sme ustaviti izvršilni postopek šele, če tudi v novo postavljenem roku po tem, ko je upnik seznanjen z neuspešnostjo vpisa zaradi neustreznosti predloženih listin, ta ne vloži tožbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se izvršilni postopek ustavi.

2. Upnik v pravočasni pritožbi izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da bi si sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti pridobiti izvirnik potrebnih listin za vpis v zemljiško knjigo. Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo rešiti zadevo ob smiselni uporabi 168. člena ZIZ. Sklicuje se na predhodni razveljavitveni sklep višjega sodišča v obravnavani zadevi I Ip 315/2014 z dne 7. 7. 2014. Vpisana bi morala biti zastavna pravica, ki jo je pridobil na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru RIZ 343/95 z dne 15. 6. 1995. Družba G - v stečaju, ki je vpisana v zemljiški knjigi kot lastnik, je pridobila lastninsko pravico 30. 4. 2011, hipoteka pa je bila ustanovljena 15. 6. 1995. Upnik je prejel le poziv z dne 1. 9. 2014, ki se je nanašal na napačno nepremičnino, ponovnega poziva pa ni prejel. Sodišče prve stopnje upnika ni seznanilo, da listine niso ustrezne in bi ga pred svojo odločitvijo o ustavitvi postopka moralo pozvati na dopolnitev, česar ni storilo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je bila pravnomočno dovoljena izvršba zoper MOM kot (hipotekarno) dolžnico in nevknjiženo lastnico nepremičnine, ki predhodno ni bila vpisana v zemljiško knjigo, sedaj pa ima ID znak X. Podlaga izvršbe je bil sporazum (RIZ 343/05 z dne 15. 6. 1995) iz 251.c člena Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP), pri čemer je bila sporazumno ustanovljena tudi zastavna pravica na obravnavani nepremičnini v korist upnika, kot izhaja iz sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru RIZ 343/95 z dne 15. 6. 1995, ki je bil izdan na podlagi določil 251.d v zvezi s 186. členom ZIP. Zaradi posebnosti postopka izvršbe na nevpisano nepremičnino sta se upnikova poplačilna pravica in lastništvo nepremičnine v dovolitveni fazi tega izvršilnega postopka ugotavljali z razpoložljivimi podatki in listinami.

5. Ker je bila nepremičnina kasneje vpisana v zemljiško knjigo, pa izvršba ne sme teči v nasprotju z zemljiškoknjižnim stanjem (prvi odstavek 168. člena ZIZ), v kateri je kot zemljiškoknjižni lastnik obravnavane nepremičnine vpisana oseba, ki iz pravnomočnega sklepa o izvršbi ne izhaja kot (hipotekarni) dolžnik, pri čemer tudi ni zaznamovana izvršba in vknjižena hipoteka v korist upnika. Sodišče prve stopnje je v postopku že ugotovilo, da je kot zemljiškoknjižni lastnik vpisana oseba, ki več ne obstaja, kar že samo zase vzbuja dvom, da je zemljiškoknjižno stanje pravilno. V nastalem položaju pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določila 168. člena ZIZ, ki omogočajo upniku, da doseže zemljiškoknjižno stanje, po katerem bo (hipotekarni) dolžnik vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine, ki je predmet izvršbe.

6. Sodišče prve stopnje je upnika pozvalo (najprej za napačno nepremičnino s sklepom z dne 1. 9. 2014 in nato za pravo nepremičnino z ID znakom X s sklepom z dne 24. 9. 2014), da predloži ustrezne listine, primerne za vpis lastninske pravice na dolžnika v zemljiško knjigo, ali sproži ustrezni pravdni postopek, vendar je nato sprejelo odločitev o ustavitvi postopka, ne da bi upniku po neuspešnem poskusu vpisa na podlagi predloženih listin, omogočilo uveljaviti interese v pravdi ob hkratni prekinitvi izvršilnega postopka (peti in šesti odstavek 168. člena ZIZ). Navedeno možnost je odvzelo s tem, da ga ni obvestilo o neuspešnem poskusu vpisa na podlagi predloženih listin. Če sodišče sproži uradni postopek vpisa po določilih četrtega v zvezi s tretjim odstavkom 168. člena ZIZ, kot je to storilo v obravnavani zadevi, sme ustaviti izvršilni postopek šele, če tudi v novo postavljenem roku po tem, ko je upnik seznanjen z neuspešnostjo vpisa zaradi neustreznosti predloženih listin, ta ne vloži tožbe.

7. Pri tem se je sodišče prve stopnje tudi zmotno oprlo na dopis zemljiške knjige, ki ne more imeti pravnih učinkov zavrnitve vpisa, saj ni sodna odločba, sprejeta v zakonitem postopku. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev o ustavitvi postopka na podlagi dopisa Okrajnega sodišča v Mariboru Rz. št. 781/2015 z dne 24. 3. 2015, v katerem zemljiška knjiga izvršilno sodišče obvešča, da se vračajo predložene listine, ker ne izpolnjujejo pogojev iz 1. točke prvega odstavka 142. člena in prvega odstavka 41. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), zaradi česar ni bil sprožen zemljiškoknjižni postopek vpisa.

8. Postopek po četrtem odstavku 168. člena ZIZ je postopek, v katerem sodišče odloča o vpisu v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti. Ta postopek vpisa se začne, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, na ta trenutek pa je tudi vezano učinkovanje vpisa in njegova publiciteta (5. in 6. člen ter prvi odstavek 133. člena ZZK-1). Ko prejme zemljiška knjiga listino z obvestilom izvršilnega sodišča, mora vpisati plombo v skladu z določili 135. člena ZZK-1 in v postopku odločiti s sodno odločbo (peti odstavek 146. in 152. člen ZZK-1). Ker je posredovala zemljiška knjiga izvršilnemu sodišču o zavrnitvi vpisa le dopis in ne ustrezne sodne odločbe, je bilo upniku odvzeto učinkovito sodno varstvo (23. člen Ustave).

9. Pojasnjeno ravnanje sodišča prve stopnje pa se ni nanašalo le na vpis lastninske pravice glede predmeta izvršbe, ampak tudi glede neposredno izvršljive zastavne pravice, ki jo je upnik sporazumno na zakonit način pridobil na takrat še nevpisani nepremičnini, ki je predmet izvršbe v obravnavanem postopku. Zastavna pravica je bila na zakonit način objavljena na sodni deski (četrti odstavek 186. člena ZIP)(1), s čimer je bila dosežena tudi njena publiciteta, četudi sedaj ni vpisana v zemljiško knjigo, in učinkuje od objave zoper vsakokratnega (tudi novega) lastnika. Ustavno načelo enakosti (prvi odstavek 14. člena Ustave) bi bilo kršeno, če se takšni objavi ne bi pripisalo bistveno enakega pomena, kot če bi bil vpis opravljen v zemljiški knjigi. Publicitetni učinki takšne objave preprečujejo, da bi se lahko kdo skliceval, da za obstoj zastavne pravice ni vedel (smiselno prvi odstavek 6. člena ZZK-1).

10. Zapisnik o popisu nepremičnine, ki je bil sestavljen v okviru postopka pridobitve zastavne pravice na nevpisani nepremičnini, je imel pomen zaznambe izvršbe oziroma analogno neposredne izvršljivosti sporazuma iz 251.c člena ZIP in pridobljene hipoteke (četrti odstavek 186. člena ZIP), s čimer je v skladu z določilom drugega odstavka 144. člena ZIP (sedaj drugi odstavek 170. člena ZIZ) upnik pridobil poplačilno pravico zoper vsakokratnega lastnika nepremičnine. Tudi vprašanje zastavne pravice in zaznambe neposredne izvršljivosti in izvršbe, ne le lastništva mora biti v pojasnjeni situaciji dopustno rešiti ob smiselni uporabi določil 168. člena ZIZ.

11. Že zaradi pojasnjenih kršitev je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Sodišče prve stopnje bo moralo najprej pridobiti zakonito sodno odločbo zemljiškoknjižnega sodišča v uradnem postopku vpisa v zemljiško knjigo po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 168. člena ZIZ, ki ga je sprožilo z dopisom z dne 18. 3. 2015, kateremu je priložilo s strani upnika predložene listine za vpis lastninske in zastavne pravice. Ko bo upnik seznanjen z navedeno odločitvijo, pa bo moralo ob morebitni zavrnitvi vpisa dati upniku, kot je bilo pojasnjeno, na voljo nov rok za vložitev ustrezne tožbe, s katero bo lahko zahteval vpis dolžnika iz pravnomočnega sklepa o izvršbi v obravnavani zadevi kot lastnika in hipotekarnega dolžnika v zemljiško knjigo.

13. Upnik pa ima tudi možnost, da po ponovni preučitvi listin, ki jih ima na voljo, in stališč sodišč v obravnavani zadevi, ne vztraja pri izvedbi postopka po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 168. člena ZIZ, ampak takoj vloži ustrezno tožbo ter o tem obvesti sodišče prve stopnje, da prekine postopek do pravnomočne odločitve v pravdi (peti in šesti odstavek 168. člena ZIZ).

14. Na pritožbene navedbe o ustreznosti predloženih listin sodišče druge stopnje odgovarja, da je sicer prodajna pogodba z dne 14. 10. 1993, ki vsebuje tudi intabulacijsko klavzulo, v izvirniku (priloga A10 je v spisu v izvirniku in fotokopiji), vendar podpis prodajalca na njej ni bil overjen, kot je sicer pravilno že ugotovilo sodišče prve stopnje. Sklicevanje na določilo 6. člena Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posebnih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju ZPPLPS), ki se v skladu z določilom drugega odstavka 248. člena ZZK-1 še vedno uporablja, za vpis lastninske pravice na kupca ne zadošča. 15. Z navedenim določilom je zakonodajalec le vzpostavil domnevo, da je tisti prodajalec, ki je stanovanje oziroma posamezni del prodal po določbah Stanovanjskega zakona (SZ), v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik (prodanega) posameznega dela(2), v sodni praksi pa je tudi že bilo zavzeto stališče, da vpis, ki pomeni zgolj izvedbo lastninjenja po uradni dolžnosti na podlagi 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL), ne predstavlja takega vpisa, ki bi ga bilo potrebno varovati na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo in zato ta vpis ni ovira za uporabo določila 6. člena ZPPLPS(3). Tudi v tem posebnem primeru pridobitve lastninske pravice pa ne odpade zahteva, da mora biti pri pravno poslovnem prenosu lastninske pravice podpis prodajalca glede izjave, da dovoljuje vknjižbo na kupca (intabulacijska klavzula), overjen. Izpolnjevanje zakonskih pogojev za vknjižbo se za obravnavano pogodbo z vsebovano intabulacijsko klavzulo mora glede na čas sklenitve presojati po pravnih pravilih Zakona o zemljiških knjigah (v nadaljevanju ZZK-30)(4). Ta v prvem odstavku paragrafa 36 vsebuje zahtevo po overitvi podpisa na zasebni listini, ki je podlaga za vpis(5).

16. V pravni teoriji in tudi sodni praksi je sicer zaslediti stališče, da overitev podpisa odsvojitelja ni pogoj za veljavnost intabulacijske klavzule(6), vendar tega zemljiškoknjižno sodišče v skladu z načelom formalnosti postopka (124. člen ZST-1) ne more upoštevati, saj odloča le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis. Navedeno stališče glede pomena overitve podpisa je mogoče upoštevati le v pravdnem postopku, v katerem je dopustno ugotavljati vsa odločilna dejstva v skladu z načelom proste presoje dokazov (8. člen ZPP). Po pojasnjenem bo lahko celovito presojalo veljavnost navedene prodajne pogodbe z vključeno intabulacijsko klavzulo, na kateri podpis prodajalca ni overjen, šele pravdno sodišče. 17. Le v pravdi bo sodišče tudi lahko presojalo morebitno prenehanje pogodbe zaradi odstopa prodajalca, ki je bil zatrjevan v tem izvršilnem postopku, in s tem tudi prehod lastninske pravice nazaj na prodajalca. V postopku na podlagi določila tretjega odstavka 168. člena ZIZ bi moral biti tudi ta prehod zaradi zahtev formalnosti zemljiškoknjižnega postopka izkazan z ustrezno zemljiškoknjižno listino in gola odstopna izjava prodajalca, na katero se je v obravnavanem postopku skliceval (hipotekarni) dolžnik, ne zadošča. Tudi sam prodajalec vrnitve v prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov zaradi morebitne razveze prodajne pogodbe, po kateri bi bil vpisan kot lastnik obravnavane nepremičnine, ne bi mogel doseči mimo pravdnega postopka, v katerem bi se obravnavala izbrisna tožba (2. točka drugega odstavka 243. člena ZZK-1).

18. Že v sklepu Višjega sodišča v Mariboru Cp 95/2002 z dne 13. 8. 2002, s katerim je bil ugovor (hipotekarnega) dolžnika zavrnjen in sklep o izvršbi potrjen, pa je bilo pojasnjeno, da razdor oziroma razveza pogodbe učinkuje na sklenjeno obligacijsko razmerje le za naprej (ex nunc) in ne za nazaj (ex tunc) ter ne posega v morebitno do tedaj opravljeno veljavno razpolaganje, kot je primer sporazumna ustanovitev zastavne pravice kupca kot lastnika po 251.c členu ZIP(7). Zaradi pojasnjene javne objave nastanka neposredno izvršljive zastavne pravice se prodajalec ne more sklicevati, da zanjo ni vedel. 19. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1) : Iz priloženega spisa RIZ 343/95 Okrajnega sodišča v Mariboru izhaja uradni zaznamek o objavi na sodni deski dne 15. 6. 1995 (l. št. 5).

Op. št. (2) : Sklep II Ips 111/2010 z dne 6. 9. 2012. Op. št. (3) : Trenutno vpisan zemljiškoknjižni lastnik je po podatkih zemljiške knjige pridobil lastninsko pravico na podlagi navedenega določila ZLNDL. Primerjaj predzadnji odstavek obrazložitve sklepa VSK Cdn 432/2012 z dne 4. 12. 2012. Op. št. (4) : Službene novine Kraljevine Jugoslavije z dne 1. 7. 1930, št. 146/LII/307. Primerjaj tudi Sodbo II Ips 877/2008 in Juhart, M. v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 1044. Op. št. (5) : Primerjaj tudi VSK sklep CDn 114/2013 z dne 14.05.2013. Op. št. (6) : Tako Plavšak, N. v: Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1998, str. 130. Avtorica komentarja zastopa stališče, da je namen zakonske zahteve po overitvi podpisa v dokazovanju, da je listino, ki vsebuje zapis zemljiškoknjižnega dovolila, v resnici podpisala v njej navedena oseba, zato overitev ni pogoj za veljavnost dovolila. Stališče, da overitev podpisa ni pogoj veljavnosti razpolagalnega pravnega posla po pravnih pravilih ZZK-30, izhaja iz obrazložitve sodbe II Ips 877/2008 z dne 25. 10. 2012. Op. št. (7) : V zvezi z razlago določil 111. člena Obligacijskega zakonika (OZ), prej 132. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) in o primernosti ex nunc koncepcije upoštevaje sodno prakso in primerjalnopravni pristop glej Ekart, A.: Odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - ex tunc ali ex nunc učinki?, Pravna praksa št. 44/2007, str. 10-11.