Jedro

Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP, bi jo tožnik moral uveljavljati takoj, ko je bilo mogoče, torej na samem naroku, na katerem je sodišče dokazne predloge zavrnilo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 2. 11. 2009 ter za plačilo odškodnine na podlagi 118. člena ZDR. Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto tehnolog III. V skladu s programom razreševanja presežnih delavcev je bil tožnik na podlagi določenih kriterijev uvrščen na seznam presežnih delavcev. Za tožnika kot invalida III. kategorije invalidnosti je mnenje podala tudi Komisija za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, iz katerega izhaja, da mu tožena stranka utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je kriterije za izbiro presežnih delavcev uporabila pravilno, odpoved pa je bila tudi pravočasna.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodišči kršili določbe pravdnega postopka, ker nista dopustili izvedbe vseh s strani tožnika predlaganih prič, nekatera vprašanja, ki jih je tožnik želel postaviti, pa pričam niso bila postavljena. Tožnik je želel dokazati, da je nižja ocena delovne uspešnosti posledica šikaniranja. Sodišči nista upoštevali sodbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 10/2002, s katero je to odločilo, da tožnik, ki mu je priznana telesna okvara, uživa posebno varstvo.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo Vrhovno sodišče zavrne kot neutemeljeno.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

7. Strankina pravica do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna. Sodišče izvede tiste dokaze, ki so namenjeni dokazovanju dejstev, pomembnih za odločitev. Ponujene dokaze lahko zavrne, če so prepozni, nedopustni, nepotrebni, irelevantni ali očitno neprimerni. Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP, bi jo tožnik moral uveljavljati takoj, ko je bilo mogoče, torej na samem naroku, na katerem je sodišče dokazne predloge zavrnilo. Ker revizija ne navaja, čemu tega brez svoje krivde tožnik ni mogel storiti, se obravnavani očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ne more upoštevati.

8. Ob tem revizijsko sodišče tudi ugotavlja, da odločitvi sodišča, kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 26. 8. 2010, da priče J. E. ne bo zaslišalo, ni oporekal. Katerih prič sodišče ni zaslišalo, revizija ne navaja, niti to ne izhaja iz vlog tožnika in zapisnikov o narokih. Nasprotno, sodišče je zaslišalo vse druge priče, ki sta jih predlagali stranki. Kot pa je ugotovilo že sodišče druge stopnje (točka 10. izpodbijane sodbe), je bil tožnik prisoten na vseh narokih in je imel možnost pričam postavljati vprašanja. Da bi mu bilo to onemogočeno iz zapisnikov ne izhaja, kot tudi ne, da bi v zvezi s tem kakorkoli uveljavljal kršitev pravil postopka. Zato gre v tem delu le za nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Sodba VIII Ips 10/2002 temelji na drugačni pravni podlagi, to je prej veljavnem ZDR. V zakonu, ki ga je sodišče upoštevalo v obravnavani zadevi, pa je varstvo invalidov urejeno drugače. 10. Ker je glede na ugotovljeno dejansko stanje, materialno pravo pravilno uporabljeno, zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa niso podane, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).