Jedro

Za presojo, da vojaku na mednarodni misiji, kot je tožnik, ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je počel v dneh, ki so zavedeni kot prosti. Poleg tega je glede na to, da tožnik uveljavlja odškodnino zaradi opravljenega dela na dneve, ko bi izrabil tedenski počitek, bistveno, koliko dela je opravil. Le za ure dela je njegov zahtevek utemeljen, ne pa pavšalno za osem ur na dan.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je dolžna toženka tožniku plačati odškodnino za neizrabljeni tedenski počitek v višini 3.738,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2016 do plačila in pravdne stroške v višini 2.052,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da pri dnevnem in tedenskem počitku ne gre za enovito pravico (IV Pd 244/2019, VIII Ips 8/2021, Pdp 568/2020, Pdp 496/2022). Sodišče prve stopnje bi moralo ugotavljati, v kakšnem obsegu je bila tožniku pravica do tedenskega počitka kršena. Kršitev je le pavšalno ugotovilo. Nekritično je sledilo izpovedi tožnika, pri čemer ni upoštevalo stroge linije vodenja in poveljevanja. Ni raziskalo, kdo je tožniku na dneve tedenskega počitka odrejal delo. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje le povzelo naloge, ki jih je tožnik opravljal na misiji, ni pa opredelilo, katero izmed teh nalog je opravil na dan tedenskega počitka. Tožnik bi moral za vsak posamezni dan dokazati, da je določeno nalogo opravil (VIII Ips 32/2019, Pdp 54/2019, IV Pd 458/2019, VIII Ips 22/2020, Pdp 338/2021). Predložene evidence je zmotno dokazno ocenilo, glede na potek časa so te bolj verodostojne od izpovedi strank oziroma prič (IV Pd 458/2019, IV Pd 585/2019). Ugotovitev, da je tožnik vsakodnevno opravljal določeno delo, ne privede do odločitve, da je njegov zahtevek utemeljen (Pdp 274/2022). Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne materialnopravne presoje dejansko stanje nepopolno ugotovilo in sprejelo najmanj preuranjeno odločitev, da je tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine za neizrabljeni tedenski počitek na mednarodni misiji KFOR ... utemeljen.

5. Tožnik je s tožbo, v kateri je navedel, da je na mednarodni misiji ves čas opravljal delo oziroma bil v pripravljenosti, uveljavljal zahtevek za plačilo odškodnine (ki jo je povezal z več opravljenim delom v času, ko bi izrabil tedenski počitek) v višini 3.738,02 EUR, pri čemer je izhajal iz osemurnega delovnika. Po odgovoru na tožbo, v katerem je toženka navedla datumsko opredeljene dni, ko bi mu tedenski počitek zagotovila, je svoje navedbe dopolnil; za dneve, ki so opredeljeni kot prosti, je konkretno navedel, katere naloge je opravljal in koliko časa so trajale.

6. Izpodbijano sodbo, s katero je zahtevku v celoti ugodilo, je sodišče prve stopnje izdalo v ponovljenem sojenju. V prvem sojenju izdana sodba Pd 78/2019 z dne 5. 1. 2022 je bila s sklepom Pdp 274/2022 z dne 9. 6. 2022 razveljavljena zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je bistveno vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (ugotavljanje dejstev izven trditvene podlage tožnika), predvsem pa zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V obrazložitvi razveljavitvenega sklepa je pritožbeno sodišče navedlo, da ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je tožnik vsakodnevno skrbel za brezhibnost zvez in vozil, brez ugotovitve, kaj konkretno je počel, (še) ne zadošča za presojo, da mu je bila pravica do tedenskega počitka kršena. Enako velja za sestanke, v zvezi s katerimi je sodišče prve stopnje ugotovilo zgolj, da so bili obvezni, ni pa ugotavljalo, ali so bili del tožnikove delovne obveznosti oziroma ali je šlo le za dnevno informiranje, nujne za nemoteno delovanje vojske na mednarodni misiji. Naložilo mu je, naj v okviru tožnikovih navedb dopolni dokazni postopek v smeri ugotovitve konkretnih nalog (dela), ki jih (ga) je opravljal na dneve predvidenega tedenskega počitka, vključno z obsegom tega dela.

7. V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje ugotovilo sledeča dejstva (točka 9 obrazložitve sodbe): da se je tožnik udeleževal obveznih sestankov z nadrejenimi in na njih poročal o izvršenih nalogah, da je vsakodnevno skrbel za brezhibnost vozila, ki ga je upravljal, in zvez v vseh vozilih, da je vsakodnevno odpravljal okvare na dotrajanih sistemih in sredstvih za zveze v vozilih, da je pripadnike izobraževal in jim nudil informacije. Štelo je, da mu toženka ni zagotovila niti enega dne tedenskega počitka v trajanju 24 ur neprekinjeno, in na tej podlagi presodilo, da je zahtevek v celoti utemeljen.

8. 156. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) in 97.f člena Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/94 in nadalj.) urejata pravico do tedenskega počitka. Kot utemeljeno opozarja toženka v pritožbi, je za presojo, da vojaku na mednarodni misiji, kot je tožnik, ni bil omogočen tedenski počitek, bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je počel v dneh, ki so zavedeni kot prosti (sklepi VS RS VIII Ips 32/2019 z dne 19. 11. 2019, VIII Ips 65/2019 z dne 26. 2. 2020, VIII Ips 18/2020 z dne 9. 6. 2020). Poleg tega je glede na to, da tožnik uveljavlja odškodnino zaradi opravljenega dela na dneve, ko bi izrabil tedenski počitek, bistveno, koliko dela je opravil. Le za ure dela je njegov zahtevek utemeljen, ne pa pavšalno za osem ur na dan (sklep VS RS VIII Ips 41/2022 z dne 31. 1. 2023).

9. Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi toženke ugodilo, na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem naj, ne le ugotovi konkretne naloge, ki jih je moral tožnik opravljati na dneve, ki so bili zavedeni kot prosti, ampak predvsem ugotovi, koliko ur so te naloge trajale oziroma koliko ur je na posamezni dan opravljal delo. V obrazložitvi sodbe (točka 7) je sodišče prve stopnje v zvezi s tem sicer povzelo dele izpovedi tožnika (na primer, da je bilo treba preveriti vozilo, pri čemer je izpovedal, da je bilo to za nalogo naslednjega dne in da je trajalo eno uro, hkrati pa, da je bilo to pred nalogo – odhodom iz baze in da je vsakodnevna skrb za vozilo trajala 45 minut; v zvezi s sestanki v prostorih, v katerih so bili nastanjeni, pred spanjem, je izpovedal, da so trajali od 20 minut do dveh ur, odvisno od naloge naslednjega dne) in priče A. A. (da so dnevni pregledi vozil trajali najmanj eno uro, obvezno vsakodnevno poročanje na večernih sestankih, ki so bili tudi ob nedeljah, pa je trajalo od pol ure do ene ure), ki pa ju ni dokazno ocenilo.

10. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ugotovljenih pomanjkljivosti sodbe ne more samo odpraviti, saj je treba glede za odločitev bistvenih dejstev v pomembnem, širšem sklopu na novo oblikovati dokazno oceno in po potrebi dopolniti dokazni postopek, namen instančnega odločanja pa ni prenos odločanja s prve na drugo stopnjo, sploh v primeru, ko sodišče prve stopnje ne opravi pravdnih dejanj, ki so bila naložena v predhodnem razveljavitvenem sklepu. Z razveljavitvijo izpodbijane sodbe ter vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne bo huje kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku. Za tožnika, ki ima prebivališče izven sodnega okrožja Ljubljana, bo oprava naroka pred Delovnim sodiščem v Celju bolj ekonomična.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.